dnevnik

Še eno sredo sem sfaširala. Oziroma je skor ona mene… Je bilo kar naporno. Pa vedno bolj me preganja tek. Npr. najbolj me preganja vprašanje - kdaj bom šla spet kej tečt? Ker… karkol napišem bo itak zvenelo kot en sam beden izgovor. Samo, evo, tvegam, bom povedala glavni razlog. Ne da se mi zjutraj vstat ob pol šestih. Ob 5:30, s številkami. Ne da se mi, ne ljubi se mi, ne morem vstat, ne gre. Še ob šestih ne morem, pa lih za lih spedenam živalski vrt, da sem ob normalni uri v službi. Najhuj je pa Bučka, ker nikol noče srat, ko bi si jst najbolj želela, da bi srala. Jah, tko pač je, povem po pravici. Bučka je kriva. In Peter, ker šprica dom. Samo, kot vsaka pokončna in emancipirana ženska, bom tut jst enkrat vstala in se uprla tlaki psihičnih okov, uprla se bom prepričanju, da se mi ne ljubi vstat, ker je ob 5:30 kao blazno zgodaj. Sej veste, vse se da, če se hoče. Zato bom za začetek naredila korak naprej - v soboto, sem se odločila. To je primeren dan za začetek.

Moram pa priznat, da se mi zdi blazno zabavno nekaj… to sem zdej pomislila, ko poslušam Harisa… in se prav zabavam. A si predstavljate tole našo fensi meščansko okolje, taka staromeščanska hiša, s samimi pomembnimi prebivalci, finimi pa staromeščanskimi… da poslušajo, če prisluhnejo, tole bosansko jodlanje od Harisa? Mislm, za poscat od smeha! Že za to se splača. Mal provocirat. Moja mama se verjetno drži za glavo, pomoje misli, da se mi je odrolal, sam veš kaj ti povem… boli me patak Sicer pa, kdove, mogoče me čez čas prime spet kako punk obdobje, kdove, če majo sosedje radi punk, hahahaha?

Danes sem poleg tega, da sem Marka fehtala, da me vozi zapravljat za hrano (pujsi so zjutraj prav užaljeno krakali, ker so dobili samo kumaro pa korenje) še Pipici postrigla dlake okol riti, pa njo pa tamalga Murčija (kakor sta ga bojda poimenovala mojadva) sem preselila v svinjak in sta nenormalno srečna. Sem predlagala, da bi tudi v njunem domačem okolju naredili tak svinjakec. Pa mama noče. Pa sej jo štekam. Pol bi ziher še kakšnega fasala.

“Tamal teka po teh svojih treh nogicah okol ko pr norcih, Pipica je pa čist tunel osvojila..”

Ponoči sem pa odkrila kakšna lisica je Bučka… Ja, ponoči. Mula si ni mislila, da bo ponoči še kdo kaj okoli hodil, pa jo čekiral. Je napela svoje pametne debele oči, ko sem jo našla na sedežni, da sem se morala kar mal smejat. Seveda, tko deep down, ker valda sem morala igrat avtoriteto pred sovo… Matr je prebrisana, en se vpraša koliko časa naju že tkole izigrava. Namreč, spala je zraven mene, na postelji. Dokler ni iz ne vem kakšne finte enostavno šla. Ona to naredi tko, mal vzvišeno. Potem se pa jst tako v polsnu spomnim, da bi zaprla okno v dnevni. Odkolovratim tja, vsa čorava, in opa, kaj je pa ta silhueta tamle na kavču? In se je odplazila dol, kot ena kačica… Ker na kavču ne sme bit in ona to zelo dobro ve. Samo pri njej je čist vseeno a kaj ve ali ne, ona namreč razmišlja momentalno. Ve, da nekaj ne sme, ampak ve pa tudi, da dokler ne bomo vedli, da to počne, bo uživala. Ko jo bomo dobili bo pa že mal potrpela, brez posledic. In potem jovo na novo. Linčka je čist druga, ona je tok doživela, da se ne zajebava več. Če česa ne sme, ji še na pamet ne bi padlo, da bi tkole izzivala. Jih je reva prevečkrat fasala v prejšnjem življenju.

Mislim, da že lep čas nisem TVja prižgala. Pohvalno. Grem zdej to pohvalnost demantirat, mogoče je kak dober slovenski film… Najboljš, da rečem lahko noč, zaspala bom itak - če bo pa slovenski film še tok bolj.