Danes bom živalska. Ostalo v dnevu je bilo tako ali tako brez veze, pri živalstvu pa je bilo dogajanja še pa još.
Kar vidite –>
–> je ostanek pujskom izjemno priljubljenih zelenih rolic, ki so končale v Bučkinem želodcu. Kaj jo prime, da požre to posušeno zbito travo… ne bi vedla, dejstvo je, da jo je prijelo in da je pojedla kakšne pol škatle. Prebavljen material je temu primeren, obilen, temno zelen in zdrizast.
Vidite, tole –>
–> je pa naš novi mali prijateljček, ki mu bomo pomagali do novega doma. Ubogec je bil najden pri neki zapuščeni hiši, očitno se je človeško dobri duši zazdelo, da mu ne bo hudega. No, dolgo mu res ne bi bilo, bi kmalu končal v kremljih kake mačke. Nima še imena, sem se pa precej raznežila, ko sem ga prvič videla. Na prvi pogled je bil kot mali Pipi, kako pogleda in zavriska, pa s tistimi netopirskimi ušeski pomiga…. Taka mala podganica, tak luškan prijazen pujsek, tak srček… Ta bo dobil res en dom, kot se šika! Pujsek je še mlad, pa nič pretirano prestrašen.
Potem je Maja še spucala ušeska Pipici pa MarJotu al Murčiju al karkoli ta tamali že je (men se Murči kar dopade, mimgrede), nimata garij, samo kot taprava prasca imata pač svinjska ušesa (zabavna besedna igra).
Ta moment se torej v dnevni sobi nahaja 5 pujskov, en pes in dve želvi. 
Do sedaj se torej, kot ste ugotovili, več ali manj vse vrti okoli pujskov, še Bučka se vrti okoli pujskov. No, pa se bom še jst mal okol želvic, da ne bo predolgočasno. Torej, Tapko je en tak mali butec. Parkrat me je danes prav požrešno ugriznil, kot sneta skira se je poganjal iz vode in se zaletaval v mojo, nič hudga slutečo roko, ki ga je zgolj želela nahraniti. Fehtica je že vajena, da lepo počaka, mirno vzame črva iz roke, al Tapko je pa še vedno en bumbar. Velik je pa tut že tako, da včasih ne vem a gledam Fehtico al njega. Je pa zanimivo, da ma Peter njega raj, jaz mam pa raj Fehto, ker je bolj pametna. Hm… a ne, da je en vzorec tlele?
Ker sem pa že živalska, moram pa še povedat, da sem po dolgem času (nekaj dni!) spet videla mojo Linčko, miško zlato (nje se vedno blazno razveselim) in revčko je spet napadel en kmečki kvazi nemc, ampak jo je na srečo oče branil. Na srečo ji tudi ni nič naredil, lahko bi se pa končalo kot z Artijem, ko mu je kmečki kvazi nemc raztgal mišično prepono in zdrobil rebra. Ta reva je ena taka tarča za te uboge kmečke, nesocializirane, tepene, največkrat kvazi nemce, zgleda, da ji zamerijo, ker se je ona tega usranega kmečkega življenja rešila, oni pa ne. Ubogi psi, krivi samo tega, da so cucki.
Jutri se bom potrudila laufat.
