Sem pa danes po dolgem času uspela poslušat tut še kaj druzga kot radio. Radio mi paše, ker je taka muzka, na katero nimam prav nobenih asociacij, pa vsak dan je ista, pa me to čist nič ne moti. In ko sem danes tkole se spravila pospravljat, sem si rekla, zdej pa neki dej v cd plejer, pa naj bo neki, kar ne asociira na karkoli povezanega z blablabla, ampak naj bo vendarle neki… In ja, sem dala in to je bla lohk samo ena muzka: Traviata. Ta prelepa opera me pa resnično ne spominja na prav nič, še najmanj povezanega z blablabla, in to zato, ker imam verjetno preveč opravka z muzko samo. Ker mi grejo kocine pokonc in strašno uživam. Posebi, če je zelo na glas. In se vsakič posebi sprašujem kaj ima človek v glavi, kaj mu dogaja, da napiše neki tko lepga.
Na radiu pa parkrat na dan Shakira pa You don’t even know the meaning of the words I’m sorry… In čeprav mi gre ta komad skoz eno uho not pa direkt takoj spet ven, kar čez isto uho, sem vseeno šla mal pofirbcat, kaj vendarle prepeva tale teta. Če je tak ornk refren, mora bit tut zgodba močna. Ja, itak da ni nič posebnega. Ena od običajnih zgodb pač, zgleda so razširjene po celi obli na isto foro.
