Bom spet karseda kratka, ker je ura že čez 21:00 in me sanjske vile že vabijo v svoj svet. Posebi, ker sm spet tok utrujena. Pa nisem tko zateženo utrujena, je bil kr luštn dan, predvsem pa tak sproščujoče poln.
Začel se je dobesedno zverinsko. Ker se je Mojca odločila, da bo svoji Kali pokazala kake zveri smo mi v mestu. In jo je peljala v živalski vrt, povabila je pa še mene, jst sem se pa z veseljem odzvala. Pa naj bo torej ZOO za začetek dneva. Kali je pametna punca in zlo hitro je pogruntala, da niso živali tiste, ki naj bi se jih bali, pač pa je treba imeti rešpekt do ljudi. Najgrozovitejša pojava za Kali je bil namreč Martin Krpan. Ne tigri, medvedi in kaj jst vem kaj smo še videli, en običen Martin Krpan z Vrha pri Sveti Trojici. Kali, jst ti dam čist prav. Poleg raznih Martinov Krpanov se je fajn bat tut staršev, ki proizvajajo obupno nevzgojeno otročad. Dons smo imeli namreč čast opazovati ogromno strašno nevzgojenih in razvajenih otroških riti. Strašni starši, strašnejši otroci, ki bojo menda enkrat tut starši. Če mi kej ni všeč, mi niso taki starši s takimi froci. Ampak… preden se najde kaka mamca, ki mi bo posolila pamet češ boš ti že vidla, ko boš ti mela otroke… bom kr nehala. Vglavnem, Kali dobila oceno 1A, pa še eno petko posebi, ker me je polupčkala in ker ji bom une njene žnable enkrat še ornk prešlatala in naj se me kr pazi. 
ZOO projekt torej uspešno izveden, za nekaj nadaljnjih let bo držal.
Potem sem šla pa za cele tri praznične ure delat v službo. Bla sm pridna, druzga ne bi rekla kot to. Kaj bi vas morila z detajli. In nato je bil preostanek dneva en čist sproščen družabni dogodek med Petrom, Bučko pa mano. Pa karaokami. Karaoke so zakon, nisem si jih privoščila že blazno dolg cajta, tko da je pasalo mal odklopit mozek in priklopit glasilke. Bučka zna kljub rjovenju iz zvočnikov mirno spat in clo sanjat zraven, ni da bi se dala motit. Ona je že navajena na mestni zverinjak, očitno… Jst sem se pa tut mela zlo fajn. Peter se mi pa tut ni zdel, da bi kej blazno trpel 
Odštevam dneve do morja, to je vse kar v resnici počnem zadnje dni. Pa zdej, ko sem vidla prtljažnik od polota, odštevam še česa vsega tokrat ne bom vzela s seboj na morje. Ampak to je tok minorni problem, mah, kaj, to sploh ni problem. Glavn, da gremo mi trije not, s poudarkom na Jst. Aja, pa NE POZABIT NA KLJUČ OD BAJTE!!!!!
