Konec aprila letos sem šla na svoj prvi uradni tek, tak po predpisih. Na 3 km, ki so me zmozgal, kjer sem se zagnala kot tepec, kjer sem prvič okusila tist brrrr filing, ko te vzpodbuja folk, ko dogaja in adrenalin šiba. Hvalabogu suunto takrat še ni bil moj prjatu, ker pomoje bi se takoj skregala.
Potem sem šla na 5,5 km v Radence. In sem bla ful srečna, da sem zgurala do takrat svojo najdaljšo pretečeno razdaljo.
Danes, oktobra letos, sem odtekla 10,5 km na Ljubljanskem mataronu. Tempo mam še vedno glih, samo nekaj več km lahko dam v podplate. Imam 8 kil manj telesne mase in ene tok kil več življenske modrosti 
. Gre naprej, dejansko. Sem pametnejša, velik več vem raznoraznih reči, pa več lahko laufam. Mal si glavo štimam, se temu reče. Zdej se pa tega… bojte!
Fajn dan je danes.
October 29th, 2007 at 16:08
Ej, prav odlično ti gre! Drugo leto pa… uff, težko se bo odločit.
October 30th, 2007 at 11:40
Počas pa odlično. Drug let pa hočem prit na cilj, ko bo še vsaj kak gledalec tam!