Knjiga je dobra, ampak mislim, da jo bom zlo dolg časa brala. Poleg tega, da ma blazno mikro tisk in to ful na gosto, ma še to foro, da so poglavja super (pre)dolga. Pa ne zato, k bi hotla met poglavja kokr v kaki otroški slikanici, ampak čist praktično razlago lahko ponudim: namreč, če berem v postli in mi začnejo mal oči skup lest imam ponavadi za cilj, da preberem do konca poglavja in mi ratuje, da poglavje res tut skoncentrirano preberem. Ampak tuki pa ne gre, ker so predolga in omahnem v stanje, ko kr neki berem, pa pol ugotovim, da sploh ne dojemam kaj berem. In pol si zacahnam list, pomožnosti še kr nekje sred stavka in valda, naslednji dan morm it še mal za nazaj brat, da se spomnim vsega. Drugač je pa kr zanimiva.
Enkrat sm si nardila spisek knjig, ki jih največ folka hvali in hvali in to sm šla gledat na en forum med knjižne molje. Valda sm si mislila, če se neke knjige ponavljajo pri različnih ljudeh, je to že dober znak. Vglavnem, nardim spisek, grem v knjižnico, naberem kr neki teh knjig in ti boga, da sm bla čist razočarana, čist. Tista, ki je bla najbolj hvaljena (se sploh ne spomnim kera) je mela font tm nekje okol 24, ibr presledke vmes pa tko brezveze jezik, da sm bla čist šokirana. Nč ni blo zanimivga na uni knjigi, vsebina seveda še najmanj. Odvseh unih se mi zdi, da sm mogoče eno prebrala. In takrat sm sklenila, da jst knjige sam še sama izbiram. Ker, če je men višnjeva torta najbolj všeč v Galeriji Grad, enmu pa Pr Žabarju al pa men sladoled v Zvezdi drugmu pa sladoled v Kresnički, pol je več kot jasno, da tuki pa de gustibus non disputandum pa sonce pika pika stop. Vglavnem, še vedno mi je daleč najlepša knjiga San Michele (Axel Munthe) in morm povedat, da bi na Capri pa grozovit rada šla.
