Dons sem skuhala eno zlo čudno stvar, ampak je bla pa vseen dobra. Prvič, da sem mal cvikala, kaj bo ratal iz moje kuhe, ker sm res kr neki čarala. No, ampak zgleda, da mam rokco, ne da bi se hvalila. Sem pa uspešno zvrnila na pol odprto konzervo fižola po tleh in mi je moja zvesta kuharska pomočnica pomagala spucat. En dva tri, pa je blo. Jst sm pobrisala po omarcah, ona pa po tleh (sam ni pobrisala, če sem že tehnična).
Spucala sva tut avto (jst sem mela sicer bolj mal zraven) in mogoče, če bi ga večkrat, ga ne bi zdej prodajala.
In dons sem prvič po operaciji tekla. No, če sem poštena, šlo je za eno luštno telovadbo po Tivoliju, sej ne vem, če sem pretekla več kot 1 km. Sm bolj hodila pa jamrala. Sem pa res čist iz forme. Ko sem nazadnje tekla po dveh mescih mi je šlo odlično, ampak tri tedne nič delanja, niti hoje v službo pa domov pa s psom ven ni blo… pa me je pobral. Sem težka in okorna in pljuča mam mejhna kot lešnik, deluje. Ampak sm pa zadovolna, da sem šla in začela. Aja, Peter je šel zraven.
Čudovita pomlad je bla dons. Diši, tko kot je treba.
February 24th, 2008 at 23:34
A sva se midve dons zmenile rožce slikat in na blogu objavljat? Sam da moje kronce pa podleski niso mel tolk dobrega fotoaparata, ampak le moj mobitel, k dela najslabše fotke na svetu.
February 25th, 2008 at 9:23
Zgleda, da nas je ta pomladni vonj čist očaral