dnevnik

Nahodila sem se dons. Zjutri sem udarla pešaka v službo in popoldne sem udarla pešaka iz službe. Ko sem prišla domov, sem popokala Bučko in sva udarle skupi pešaka v Tivoli. To je nardil mojga psa za zlo srečnega psa, bla je prikupno prijazna do ostalih psov in celo (!) igrala se je z dvema psicama… Stvar je skor tok čudna, da ne bi verjela vanjo, če ne bi bla na drugi strani špage. Na poti iz službe sem napadla najprej eno čevljarno in si bom mogoče jutr kupila ene živo rdeče balerinke (pozor, to niso baletni čeveljci). Potem sem napadla MGL in kupila dve karti za Kabaret in potem sem napadla še Milerja, kamor sem se odpravla po tri stvari za kolegico, ki je jamrala, da majo v milerju same takle stvari, k jih ona v DM ne dobi. In sm ji šla kupit neki za nohte, mam tut jst in je zlo fajn, no pa še neki pa še neki. Point je v tem, da je blo tu mač folka not in mi ni blo všeč.

Za podpis v drnovškovo knjigo je tut dons čakala dolga kolona ljudi in sem pomislila, da me je služba razočarala, ker niso poslal zaposlenim nobene notice spoštovanja do predhodnjega šefa, ampak garant bo pa v petek pred velko nočjo možen predčasni odhod dam. To se mi je zdel dost bedno. Mal se izogibam drnovškovi temi, mi dela neki težav. Precej pozno sem začela razumet njegov stil in dojemanje življenja in vzroke za to, mi je kr mal hudo zarad tega. Se nam zgodijo stvari v življenju, ki nas, če želimo, nardijo boljše. Ampak zdej razumem. In mi je hudo zanj. In vem, da je ni stvari na svetu, ki bi komu od svojcev pomagala zdele. Jebenti raka.

Dons sm že mal pozabila na to, da se bomo poročil. Dons sm kupvala avte. Če ne bo ta situacija hit rešena bom sitna. Kdo bi vedu, da je taka umetnost z mal dnarja kupit dobr avto.

Jutr zjutri grem pa tečt. Vprašte me pol jutr, če sem šla.