dnevnik

Prvih petnajst minut današnjega dne sem preživela tko kot ponavad, mal sm mela opravkov s sabo pa mal več z žvalmi. Naslednjih 40 minut sm preživela na zraku, v tem lepem zimskem jutru, v Tivoliju, ko je blo vse tko zimsko idilično, sonce, sneg, mraz. Po tleh je blo velik zmrznjenga, tko da sem mal po jajcih hodila, po macadamu sm pa lahko tekla. Poezija je bla tole. Ideja, da je čas za jutranjo telovadbo, je dozorela v soboto zjutri, ko sem se šla za pol ure matrat in sm komi laufala (sm pa res šla malenkost hitrej) in sm bla pol začuda čist zadovolna s sabo. In dons je blo prvo letošnje jutro, ki sem ga pokrearirala zarad jutranjega teka, letos razen ob vikendih sem pa ke še nisem tok zgodi laufala. No, tok zgodi nisem letos sploh še laufala. Občutek je pa carski. Bi šla še mal dlje, ampak se mi je mudil domov, ker sm se morala poslovit od petrčka, ki je spet zviznil na pot in to za cel teden. Bučka je pa spet svoje oči široko razprla in bulila vame, ko sem šla v službo. To bo spet jeba, že vidm…

Drugač sm pa nardila bistven premik pri konjski knjigi. Zdej mi je zalaufala in včeri zvečer sm morala na silo nehat brat, ker bi sicer lahko brala mal predolg v noč. Sm že optimistična, da bom v Provansi lahko začela obračat liste nekaterih novih knjig. Nadalje… hm, kaj že… aja, včeri sva morala spet v leklerka. Ker sm v petek tko po gorensk nakupovala (da bi kao prišparala tavanje po štacunah med vikendom), da nisva mela čist nič za jest (razen jogurtov). In fora, parking od leklerka nabit, not v leklerku pa milina praznina. Zakon tale super nova, se mi dopade. In pol sem v leklerku dobila svojo prvo likalno desko . Tko nekak sem si jo vedno želela met in čeprav midva do zdej nisva likala, razen zarad nuje kakšno jutro, ko so ble določene cape mal preveč nenosljive, sm se zdej odločila, da bomo pr nas likal, ker bomo pač likal. No, ker bom pač likala. Jst sm vedno rada likala in zdej sm rekla Stop! družinski likalni represiji in sm se postavla na svoje noge. Včeri sm že mal sprobala tole novo pristajalno stezo za likalnik, zlo dopadljiva zadeva. Kokr je gospodinjski pripomoček pač lahko dopadljiv, ane.

Aja, pa še eno reč mava novo (tut košaro za perilo, ja, sam nism mislila tega). Mava novo igro, ki se ji reče tik tak bum (men se zdi) in je taka intelektualna gonja za možgane, ko morš izstreljevat besede z določenimi zlogi zlo zlo hitr, dokler una bomba pač ne poči. Zabavno, men velik bolj kokr strategije, ki jih pa kr še ne morem… Aja, pa še to je, da sva kooončno našla ljubljeni scrabble in sva koooončno lohk eno odšpilala. Tuki jst morm povedat, da dostkrat zgubim, najhuj je, ko začne peter razmišljat več kot neki minut, ker je popolnoma jasno, da bo to razmišljanje neminovno privedlo do ene ibr hude besede, ki me lohk potunka za celo igro. Jst pa, ko dolg razmišljam, na konc izpalim kako najbolj bedno in kratko besedo, ker se mi enostavno več ne lup razmišljat . Scrabble mava kr rada, sam kaj, ko si peter skoz zmišljuje ene besede. Npr. odlepiva, mislm, halo?! A je to kaka beseda…

V nedeljo je bla pa linčibinči na obisku, jst sm pa kihala (seveda nism kihala, sm kuhala, ampak je taka simpatična tipkarska napaka, da jo bom kr pustila). In pol sm bla utrujena (ampak kuham pa dobr).

No, tkole nekak sm mela.