Zdej vam bom pa neki povedala… Tok kokr sm bla včeri v Radencih razočarana, tok kokr sm prišla včeri žalostna v cilj… ja, tok pa še ne. Ene četrt ure po cilju sm se tko zjokala k ena koza, neutolažljivo sm se scmizdrila. Luzerka, bedna patetična češpla jst. Pa nobene vzpodbudne besede nikjer.
Grozn, kako sm se matrala. Eno uro pa 20 (1:20:46, če sm čist natančna) sm špilala na 200 utripov/minuto. Utrujena sm bla kot smrt, pulza pod 190 sploh nisem mogla spravit. Matrala sm se, kot da ne bi v življenju tekla. Že prvi kilometer je bil hud, pa drugi, tretji, jao, unih 20 minut, kokr ponavadi rabim za ogrevanje na delovno toploto… ni jih blo, ni šlo. Kot da ne bi nikol tekla. Dizaster. Teli Radenci so padli čist v moje najslabše obdobje, zgleda. Cel teden sm bla že na konc in sm pač mislila, da po enem hecnem ključu bom v Radencih tekla vsaj približn tko kot znam, sej sm že znala čist solidno tekat. Sm v takem času svojcajt stisnila not še več kot 2 kilometra. No, ne včeri. Včeri sm bla na nuli. Za zjokat. Noge sm komi premikala, mela sm mravljince po telesu, moči nič, dihanje komi. Tok sm bla razočarana nad sabo, ko sm pa prišla v cilj in tam ni blo čist nobenga, k bi me mal spodbuju, nobenga, niti Petra ne… sm bla tok pasje žalostna, da bi se blo za vprašat kaj je z mojimi emocijami, da so tok krhke. Pol najdem Petra in mi neki čist preveč čilo in veselo nehote utre sol v rano. Sm mislu, da si že pršla, haha, hihi, … ja, kok hecn, res… Sej vam povem, enostavno morala sm se zjokat. Ko bi vsaj reku O, si prišla, kako je blo, bravo,… al pa kej tazga… No, to mam pa od tega, k okol govorim, da tečem zarad sebe. Tipi pa itak nimajo nobenih pametnih detektorjev za moja delikatna občutenja, z vsemi subtilnimi notami. Ah, klinc, zakaj morm bit sam jst tko subtilna, pol pa mam. Ko sm Petru v solzah vse raztolmačila je zašteku… ampak slab občutek je pa ostal in tele Radence bom dala med une dogodke, o katerih ne bom z veseljem govorila okol. Razen, če…
No, po teku sm bla tko zmatrana, da sm komi k seb prišla. Prav zmatrana. Eno je zihr: če sm včasih tekla pogovorni tempo na 190 pulza in mi ni blo nič, bi pred dvema tednoma (ob takem tempu kot včeri) pulz mela na 160 največ. Na 200 pa enostavno nisem več sposobna funkcionirat. Zdej lohk rečete, da mam namišljeno brejost, da sm psiho, hipohonder al pa kaj jst vem kaj, neki mi čist ne štima v sistemu. Prou želela bi si, da bi mi test pokazu +, bi mela vsaj en pameten izgovor za tale debakl. 
Joj, kok sm bla razočarana.
In utiranje soli v rano se kr ne neha… Moj slavni brat, npr. .. Kok si tekla? Uro 20? A 10 km? A po ravnem? Hmmm… No, ja, glavn, da si pršla v cilj…
Ja, ja, sm dojela, bedna sm. OK.
| 403 | 2338 | ŽAGAR | MAŠA | SLO | 1974 | TEKAŠKI FORUM | 0:22:35 | 1:20:46 | 1:22:05 | 10ZA | 209 |
May 18th, 2008 at 19:56
Tkole ti bom rekla, draga moja. Sama si prebrala in videla, da včerajšnje razmere niso bile optimalne za tek (grozna sopara, veter, duhamorna ravnica). Rešilci so konstanto šibali sem in tja. Poleg tega si se cel teden počutila za en k***. V vsej tej zgodbi imaš lahko ponosno dvignjeno glavo. Ker si sploh tekla. Ker nisi vrgla puške v koruzo…
May 18th, 2008 at 20:24
Mislim, da nimaš ravno veliko razlogov za razočaranje.
Prišla si v cilj, nisi bila zadnja in nič se ti ni zgodilo. (rešilca nisi videla od znotraj:))Časa za rekorde je pa še več kot preveč. Komaj začela si tečt in nabirat izkušnje.
Ne zdaj obupat. Trenirat naprej, it še na kakšno tekmo in načrtovat boljši čas za jesen,ko ne bo več tako vroče.
May 18th, 2008 at 20:39
Eh, sej ne bom obupala
Sam mal pa morm jamrat, ker sm bla res v riti včeri. Vi nč ne štekate…
May 19th, 2008 at 11:48
Jst sem prav nate mislila, ko smo šli ven na čist normalen sprehod in sem prišla domov zmatrana, potolčena do onemoglosti. Sem najprej mislila, da sem jst weirdo, pa se je oglasil ful folka okol mene, da se podobn počutijo. Če pa je pri tebi poleg tega še kaj… jst sem prve tri mesece prespala kt sem ti že omenla. Nisem normalno niti do trgovine prišla, pa v povprečju sem konstantno imela povišan pulz in pritisk.
May 19th, 2008 at 12:05
Hm nisem ravno med pametnimi me pa zamima ali čakamo kaj?:))
May 20th, 2008 at 8:38
Inot, sej med najboj neumnimi pa tut nisi :)) Mogoče bomo enkrat res kaj dočakali?