(en človk bi lahko reku, da je vroče, a ne?)
Včeri sem tko fajn zabušavala, tko fajn. Sem brala kot podivjana, naravnost uživala sm v brezdelju (no, sej sm brala, ni blo čist brezdelje), z Bučko sva se raztegovali po fletu mal tuki pa mal tm, čudovito. Fajn je, da tako obdobje ne traja dolg, ampak en dan tkole sred tedna pa paše. Posebi, ker sm se res veselila prebrat debeli Vrt in sm ga prebrala in sm bla pol kr mal začarana. Tko lepa knjiga se mi zdi, tale Vrt. Sm se mal navezala na Elizo, priznam. Rose, po drugi strani, mi je bla pa zoprna. No, kokrkol, čudovitih 645 strani.
Popoldne se je vrnil petrček domov. Pa se mal veselimo vsi skupi snidenja, mal čvekava, mal se hihitava, nakar obnemiva, s takimi mal tupimi pogledi, zadovoljnimi ampak mal v zadregi. Oba. Pa prav Peter A bi mela kej proti, če bi jst vzel knjigo? Pa pravm jst Joj, hvalabogu, jst že komi čakam, da nadaljujem z branjem! In pol sva tko ibr ibr ibr zadovolna vzela vsak svojo knjigo pa se vrgla na kavč in braaaala. To je blo tko luštn.
No, zdej, ko sm že pri anekdotah, lahko povem še, kako so mi včeri žvali pojedle zadnji jabuk in kako je tokrat men (namest Bučki) ostal ogrizek. Torej. Sm jedla nektarino (zdej boste rekl kva ma pa nektarina zraven?). In Bučka ni vedla, da je nektarina, je mislna, da jem jabuk (no, to ma nektarina zraven, vse!). Ona vedno dobi ogrizek, to je tak ritual (sej vem, bogi ps, ga z ostanki futramo). No, pa jst lepo obglodam peško od nektarine in Bučka vedno bolj debelo gleda, sline ji curijo, bolj ko ji jst pravim, da nektarina ni jabuk, bolj ona bul. Razlagam vse, kako je ta peška zanjo nevarna, una pa sploh ne šteka, bul. Odložim prekleto peško, seme nesporazuma, na mizo, Bučki se je kr rolal, kva zdej, dej mi moj ogrizek, to ni prou, vedno ga dobim, ogrizek, ogrizek… Jasno mi je s svojimi očmi zabila kol v srce, joj, boga Bučka. Boš dubla mal jabučka, seveda. Vzamem svoj zadnji jabuk, ga odrežem pol za Bučko, ji ga dam (ampak njej to nekak ni… ona bi raj ogrizek, kokr je rutina!). In pol wiiii wiiii wiiii, midva tut, midva tut… OK, evo še za vaju vsak četrt. Na konc so se uni trije vsi neki zmdroval (pujsa nista lih tahuda ljubitelja), men je pa ostal ogrizek jabčka. Kar je prav, da enkrat vidmo tut mi, kok naše žvali trpijo. V stanovanju, pa to. Pa sej se mi jabuk itak ni jedu.
