Zadnjič še neki napišem, pol pa tri tedne miru pred mano. Tut jst ga rabim pred sabo.
Uf.
Kolk stvari za narest. Tokrat si nisem delala kakih spiskov in sm se že mal nasrala. Pozabila pol stvari, ki so ostale za dons. Pa še to sem se ene spomnila včeri zvečer. Bučko cepit, naprimer. Dons sem zato že letela po Logatcu. Pa kako hudiča sm pozabila bučko cepit, no…Ampak to je zdej urejen. O detajlih cepljenja mojga psa ne bi govorila, je preveč boleče, v bistvu je tok boleče, da ni za javnost 
.
Pol sem bla v dveh poštah, dvignila knjigi (včeri začela brat Ne zapusti me nikdar in je zlo lepo berljiva in se že veselim, da ji kmalu posvetim dovolj kvalitetnega časa, da jo ožamem, mmmm, komi čakam), dvignila priporočeno z Raba, vabilo na zapuščinsko. Bla sem na depilaciji, ki ni šla čist po planih, ker določene dlake niso še ble pripravljene zapustit objema moje kože, ampak jih bojo morje pa sonce pa moja pinceta potolkli. Pol bankomat, ja, puzabla tut kune kupit, pa sm morala po ne vem kolkih letih v NLB. In sm stala četrt ure v vrsti ampak kune tut mam. Recimo, te vse stvari bi blo recimo fajn narest vsaj par dni prej, ampak sm bla tok v službi, da nism sploh mela tistga filinga, da gremo.
Včeri v službi blo še dela čez betico in ko sem se poslovila od pisarne sploh nism bla v tistem dobrem počitniškem filingu, ampak sm pač šla iz službe kokr vsak drug dan. Še kakšnega petka sm se bolj zavedala kokr počitnic včeri.
In zdej… se nekak pripravljam na tist, s čimer sem se hvalila že cel teden. Pospravljanje pa pokanje. Ampak sm morala še Litvo:Rusijo gledat, kar sm bla zlo zadovoljna z rezultatom, pa pol sm mal jedla pa zdele morm še tole napisat, pa mal postopat okol po stanovanju pa gruntat pa bit Baltazar brez kakšnega posebnega razloga, ta, da se mi ne lup pospravljat pač ni dost dober, zato si morm izmislit tut en razlog. Zato pa bom Baltazar.
Aja, žal nagradne uganke z nagrado ni noben rešil, tko da tematiko še naprej izbiram po trenutnem navdihu. Drgač sm skuhala gres, pšenični zdrob, gris, griz, zdriz, kokrkol že rečemu temu, jst mu rečem gres. Žlica je stala pokončno kt smrekca not, ker men zaboga drugačnega gresa še ni ratal skuhat. Drugač ga mam rada tazga bolj tekočega, ampak ker si tazga ne znam skuhat, je tut trd dober. No, a veste zdej.
Nč. Lepo se mejmo vsi skupi, najboljš, da grem. Čez tri tedne pol!
August 14th, 2008 at 19:57
No, le lepo se imej in si naberi energijo za vse leto naprej, da boš lahko še pisala in nas razveseljevala.
Kar se pa tiče gresa, naslednjič ko ga kuhaš, stresi polovico kot ga vzameš ponavadi nazaj pa bo ravno kul. Govorim iz lastne izkušnje.
August 15th, 2008 at 22:50
Ja, fajn se mejte!
m.
August 30th, 2008 at 20:10
No, kar malo pogrešam tvoje pisanje, sem že začela razmišljat kdaj prideš nazaj. Ti pa privoščim dopust in upam, da zelo uživaš in se sprostiš in res užiješ tvoj najpomembnejši dan septembra. Pa seveda se vidiva na pikniku. Aja, pa bučke že lepo rastejo, sem danes gledala, so že prav luštkane, ene so že za tenis žogico velike, druge pa so kot grahec. No, če bom še pogrešala tvoje pisanje, bom pa še kaj napisala.
September 2nd, 2008 at 22:06
Upam, ne prepričana sem, da uživaš in že komaj čakam poročila z dopusta in tvoje tako doživete opise.
September 7th, 2008 at 20:10
Lenci, pa sm doma! Ampak bo mal trajal, da uredim fotke pa povežem vse skupi v ene par stavkov. Vsekakor pa sem ti hvaležna za tvoje pogrešanje, se bom oddolžila z maljon fotkami, podkrepljenimi s primernim besedilom :))