Jutr mam zdravnico, spet eno novo. To tok ne maram, zakaj ne morem met skoz ene in iste zdravnice. Člouk se navad na eno, ona nate, tko je fajn, ko prideš v ambulanto pa reče O, živjo, kako s pa ti kej? Kako je pa to, pa un, pa pol, je blo v redu… Ah. Brezveze. Vglavnem, glava me boli, nos je zabasan, grlo me veže in zateguje v uho. Mam mal vročine. Pa podočnjake. Spim pa še kr.
Spiva z Bučko še kr. Petrov del postelje je nedotaknjen, Bučka se stiska k men. Celo noč. Zvečer gre spat, pol, ko jst pridem se mi umakne lih tok, da se pokrijem in pol se zguzi na moj konc. Kdo bi razumel tega psa, nikol se noče stiskat, to v bistvu mrzi, to ji je čist odveč in vedno zganja ihtavost, če se člouk sam mal premakne. A zdej pa… stisk, stisk, stisk… Zjutri se pol družno skupi pretegneva in dokler se ne zadekam in zavijem in naštimam za peljat jo l pa k narest, ona cela pokrita s kovtrom lepo čaka. Me pa res zanima, kaj bo jutr. Jutr namreč začnejo kurt. Pa da vidmo, kok se bomo pol stiskal.
Zlo toplo upam, da bom v soboto že zdrava, ker gremo na morje. Gremo pelat par stvari, mal pobrkljat po tisti nerodovitni zemljici, gremo jo kupit. Če bi blo vse po sreč, bomo v tork osvobodili naša življenja nepotrebnih in zlonamernih vezi. In jih obogatili z nečim, kar si je mama lahko samo na skrivaj želela. Zlo si želim, da me ne bi preveč kuhal in da ne bom zmrznila (ja, ja, štekam, na videz se zadevi nekak izključujeta, v resnici sta pa zlo logični).
………………………………………..
Bučka pa še pošilja pozdrave tja dol. Sm hotla eno najino skupno narest, veš, pa je neki našpičena in sm skor brez zob ostala. S tistim pakcem bo enkrat res neki razbila, ti povem…
U, sej res… dons sm se prijavila na LM, na desetko. Tok bom že oddrgnila, čas napovedujem pa… hm, naj pomislim,… tam nekje cirka prbližn okol pomoje ajde recmo 1:19:44. Ne bi si upala napast svojga rekorda 1:12:barumbarum, ker ipak nč ne dresiram. Sploh pa, če se spomnim Radencev… Moja edina želja bi bla, da bi bil še kdo v cilju, ko pridem tja. Da bi me fotograf ujel… težka. Sicer pa - živela rekreacija. Sam najprej bi rada postala zdravstveno neoporečna, da lohk spet mal probam potekat.
Nč, tok bi mela v tem trenutku.
September 24th, 2008 at 19:55
Pozdravi se tkole na hitrco, pa da bo držalo. Kaj moram res vsi na tem prehodnem obdobju iz poletja v jesen iti skozi tole boleče grlo in vso kramarijo nadležno, ki spada zraven… :S
September 25th, 2008 at 11:03
Upam, da se čimpreje pozdraviš!
Kar se pa LM tiče - obljubim, da bom jaz v cilju, ko prideš!! :)) Če bom ZELO dobro tekla, bom cca. 5 minut pred tabo. Torej bova kar tam - tam. Če pa boš ti pred mano - glej, da me počakaš. :))
LP, Urša
September 25th, 2008 at 12:03
No, jst upam, da bom mela majico polžje sekcije in bom prepoznavna, čeprav nas bo mal takrat v cilju - se me bo lepo vidlo tut brez majce