dnevnik

Nč ne rečem, mal boljš je. Še daleč pa od tega, da bi bla osvobojena. To pa res še nism. Ta vrat me še kr boli, če je treba me pa tut roka. Ampak po zdravniškem nasvetu čakam, da mine.

Te dni se (poleg tega, da zelo pokončno (dobesedno) žalujem za rekreacijo in gledam Beverly Hills) največkrat sprašujem naslednje: kokrat na dan se lahko želva moškega spola panično zabije z glavo v šipo akvarija, ko jo zmotim pri sončenju? In če bi bla vsaj pol tok smešna kokr kakšna pavlihova pratika al pa mopes show, bi zdej povedala, da vzrejam želve pasme bokser, sej veste uno o futranju skoz šipo, hahaha… In tuki sledi namontiran smeh tisočglave množice, hahaha…

No, ampak res, kej tazga svet še ni vidu. Če je treba tisočkrat na dan zganjat paniko in se zabijat v šipo, pol je pač treba, a ne Fehtar. Non stop hodi na suho se sončit (bravo, po enem letu mu je vendarle vžgal), ampak samo da se premaknem panikaaaa… Neverjetno, kokr se trudim bit nevidna in previdna, ne pomaga nč. Ne morš verjet. Mimgrede, peter prav, da morva želvam dat druga imena, da on sploh več ne ve kdo je kdo. Kar je men čist čudn, Fehtar je Fehtar, Tapka je pa Tapka. Mislm, kje naj bi bil problem?

Šitk, kok me vrat boli…

Jst mam še vedno en problem (še dobr, da je še vedno samo en). Namreč, vrat me boli in to čist preveč. Dons je še slabš, ponoč je pa itak slabo. Sm govorila z zdravnico, ki je rekla, da ne morva nč narest, razen da zobava naklofen in čakava, da mine.

Tko.

Pozdravlja vas vaša mumija.

Jst mam pa en problem. Boli me vrat. In to ful boli, dons posebi močno. Ponoč sm dost slabo spala, ker sm bla skoz mal budna, posebi kadar sem se obračala. Vglavnem, boli me vrat. Mal se morm kokr ena smrekca pokonc držat, ne morm se lih kej konkretno premikat in mislim, da bo dons pump odpadu .

Mislim, da mam nateg vratne hrbtenice, ker je bolečina zaznavna na eni strani vratu. Ker ne opažam subluksacije fasetnih sklepov (itak) menim, da ne gre za težji zvin. No, glede na potek bi pa lahko ble tut, khm… degenerativne spremembe vratne hrbtenice, ki se pojavljajo pri khm… no, koko b rekla… pri rekreativnih športnikih v starejšem življenskem obdobju, ki trenirajo prek priporočljivih obremenitev. Ah neeee, nateg mam, nateg.

Dons ne glem na pump.

Ljubi boh u kristusovih gatah, jst tega facebooka res ne dohajam…Na desni mi piše, da mam:

- 1 mini greetings request
- 2 cause invitations
- 1 egg from urška request
- 1 adopt a 3d puppy invitation
- 1 fighter jets invitation
- 1 good karma from žarko request
- 1 most lovable person request
- 2 pillow fight requests
- 1 smile from urška request
- 1 stop animal cruelty invitation

Fuf… in karkol kliknem od tega se mi odpre milijon enih da ne rečen pizdarij (evo, pa sm rekla) in še nobene mi ni ratal do konca pogruntat, ker je vse skupi kr neki… Da ne omenjam nekih pokov. Mam 11 frendov in kokr opazujem, sem med unimi bolj asocialnimi, itak.

Vglavnem, čeprav sem pa tja mal dodelam situacijo na facebooku, napišem recimo Maša pije kavo al pa kej podobno butastega, pa to res ne pomen, da sem dovolj socialna za to reč. Kr neki, res. In do zdej še nism pogruntala kako se odgovori, če ti kdo kej na wall napiše. A ne more obstajat kak navadn gumb z imenom reply al pa kej podobno primitivnega?

En bu za facebook. Še vedno mi je bu-tast.

Na splošno mam možičkoslavčka sicer doma od petka, ampak dela. Je v službi tut čez vikend, tko da je nekak skor kokr da ga ni, sam boljš. Zato sva si včeri dopoldne z Bučko sposodili očita za na trg pa mal po mestu. Je blo lepo, sonček pa lih prav sveže tut za Bučko, da je blazno dobre volje. Na trgu sm si tokrat privoščila tulipančke (in sm toook srečna, da so že in bi jih mela fuuuuul, ampak so kr dragi) pa pujsa sta dobila radič. Druzga nič. Pol smo šli čez mesto, v pasjo štacuno po seno in vsak na svoj konc. Jst sm jo pol odšvinglala še v maxija po dve vrečki, da sm razveselila svojga psa. Ker namreč obožuje vrečke (na trgu npr mora čist vsaki babi vtaknit butaro v vrečko). Vglavnem, kupila sm sarme in zgleda so lepo dišale.

Pol sm preoblekla pujska in ratal mi je celo Vilju sorazmerno dobro spedenat nohte! Tamal vrag je namreč čist zaljubljeno skakal v moje naročje in ker me je grizel v noge, sm ga lepo vsakič dala dol. Un pa spet k men v naročje. Pa ga dam dol, pa un spet hop gor. In tko naprej. Kaj mu je blo pa ne bi vedla. Vglavnem, pol sm pa rekla, no srček, da te vidmo zdej… sm šla po škarje, si nadela dvojno rokavico, ga zagrabila za njegovo zvijajoče se telo, mu dala radič v gobec in mu pošišala nohte. Težko je blo, ampak je šlo.

Kaj sm še počela… ja, skuhala sm, pa itak, da sm nardila tut princes krofke, ker se pač nism mogla upret uni škatli v maxiju. Ko sm jih filala s kremo sm pojedla vsazga, ki je nesramno odstopal od povprečja in je bil manjši od bučkine pesti. Ham, pa ga ni blo več. Za znoret, jst pa sladko. To je res za znoret…

Zvečer sm gledala kako na hrvaškem plešejo zvezde, ker mi je všeč ta oddaja, in sm se veselila, da bom čez dober mesec sedela v Scali in drgetala od vzhičenja. Ker namreč 28.decembra greva s Petrom v Scalo gledat Bajadero in v petek sta prišli karti po pošti in jst sm čist paf od sreče. Plesala bo pa ena tok lepa, da … sej ne vem kaj… Strašansko se veselim, sm že vsem povedala. To je letošnji dedek mraz. Najlepšejši. Sm pa dons dopoldne na črnogorski tv našla eno oddajo o baletu. Mislm, črnogorci jo majo, mi pa ne. Sej bi bil res čudež, če bi naša nacionalka kdaj kej tko perverznega dala na svoj program, res. Aja, sori, sej je res bil enkrat lansko leto ob ene 23ih zvečer en balet. Al je blo predlanskim? Vglavnem, pri nas se ne počne ama nč za popularizacijo klasike, niti muzike niti plesa. Res bedno.

No, kokrkol, še en vikend je mim. Popoldne sm tekla, to sm že povedala,  berem un mali otok, pa mi gre bolj slabo, ker sm preveč zaspana zvečer pa tut sploh ne vem, kako bi knjigo držala bolj stabilno v rokah. Skoz mi nekam postran pada, ta format mi res ne potegne najbolj. Sicer pa… hodim na pump, računam, da bom čez en cajt tut to knjigo obvladala. Ampak jutr bom pa za tricepse res dala samo po eno kilo na vsako stran, majke mi. No, tok mimgrede.

Za konc pa par facic moje sivolaske.

Na prvih dveh fehta, na eni vam razkriva skrivnost našega pomivalnega stroja, na ostalih je pa sam mal butasta .

No, tko, jutr je pa nov teden. Novi časi.

Je blo tko, da sm se po kosilu, kavi, bučkanju, želvanju, pujsanju, pospravljanju… in tko naprej, vsedla za računalnik, da bi napisala dnevnik. Kako tut ta vikend nisem rešila sveta, kako v bistvu nism kej dost velik pametnega počela… pa tko. Sm si rekla evo, ko boš napisala pa vse fotke nalimala pa vse to pa un, bo pa že tema, pol se greš pa lahko umit pa v pižamo pa čakat jutro. Pa sm rekla bom prej še mal na par blogov skočila, da mine cajt (res razburljivo, kajne). Prvi je bil bobrov, neki o hladnem teku al kako že… in začnem brat in se mi zdi, da nisem niti do konca uspela prebrat. Kot da bi me en izstrelil, kot da bi cel dan sam planirala, kako bom pa jst dons tekla. Sm dvignila rit, šla do omare, zbrskala tekaške cunje, hop v superge in … sm že šla. Samo ene učke so me tko izbuljeno spremljale in obetale neki nevšečnega. Al bo bučka sam žalostna al bo pa žalostna pa še ihtava in bo kej sesula, nič od tega mi ni všeč. Sm se takoj vrnila, vpregla to srednje veliko goro kocin in sva odmahedrali. Ona v varstvo, jst v tek.

Mrzlo je blo, pihal je, nisem bla preveč oblečena, ampak je blo fajn. Bedra sm mela potem sicer nekam rožnata, ampak še vedno jih mam, clo v enakem obsegu, tko da - kdo se prtožuje (razen obsega je vse kul). Nisem se tut nič raztegvala vmes, sm sam oddrdrala svoje pa še prav luštn je blo. In sm zlo zadovolna, da nisem obsedela na riti, ampak sm spet mal vžgala tut tole tekaško mašinco. Buhlončki bobr, tale tvoj zapis mi je zgleda z macolo rahlo potrkal na vest in me zbudil iz lenobe! Tvoj zadnji stavek je legendarn. Ful sm zadovolna, še znam tečt .

Jutr pa pump.

Včeri zvečer sem med igranjem z Bučko poslušala Trenja. Bučke namreč ne moti, če nisem vedno 100% pri stvari, ji je dovolj da držim njeno cufko pa da jo včasih boksnem al pa ugriznem, če pa še kej zapiskam pa sploh žur. Vglavnem, Trenja. Mali histerični in neokusno pristranski tip mi je sicer neprebavljiv, ampak gledala (no, poslušala) sm pa vseen. Če so otroci ponorel, al neki tazga je bla tema.

Otroci… Ja, sej verjetno je za starše njihov zarod vedno otrok, pa tut če ma že 30 let, otrok pač, ampak včeri je blo pa vse skupi že mal… mim… Otroci so bogi, otroci so nerazumljeni, otrokom je treba pomagat, otroci gor, otroci dol… A na posnetkih pa eni odrasli orangutani huliganski z džojnti, k so zažigal mize in se mlatil… ma kaki šit otroci, prosm no… To, pardon, zame niso več nobeni otroci. Če jim tko rečemo, se samo sprenevedamo. V tem, da človek, dokler mu rečemo otrok, ni odgovoren za svoja dejanja, ker so krivi starši in vzgoja in šole in družba. Ampak sori, teli otroci, bi moral bit še kako odgovorni za svoja dejanja. Do kdaj majo alibi, da so krivi starši? Pa šola pa družba? Zakaj pa mamo popravne pa prevzgojne pa kaj jst vem kako se jim reče domove? Osebno pri enem 16 letnem tipu pa res ne krivim več staršev pa nesrečnega otroštva, pa čeprav je vzroke za delikvenco iskati ravno tam. Ker se mi zdi, da je v teh olajševalnih okoliščinah pri nas čist preveč slabih odločitev in premal sankcij. In teli ljudje so avtonomne osebe, ki definitvno niso kr še vedno neki otroci.

Nasilje v šolah, ja, definitivno je. Grozn je. Ampak nasilje je že v vrtcih. Je že bilo, ko sm jst hodila tja. In to hudo nasilje. Sem ga doživela v vrtcu in v osnovni šoli, pretepanje in psihično torturo. Pa sej vemo, otroci so vendar samo otroci… Seveda se boš s takim otrokom pogovarjal pa mu povedal, da to ni prav, ampak v srednji šoli pa je ta vlak večinoma že odpeljal. Pa še kako razumem učitelje, da se ne vmešajo v pretep dveh velikih kretenov z noži (včeri bi rekli, da sta otroka) in ne tvegajo lastnega življenja. Se mi zdi, da bi se večkrat postavili vmes, če bi te huligane čisto zares imeli za otroke. Pa jih nimajo, ker otroci pač niso tok nevarni. Verjetno se noben od včerajšnjih gostov ne bi postavil vmes, med taka dva otroka.

Vglavnem, če še niste ugotovil, mene je včeri blazno motil to, da so bli kar vsi te znameniti otroci.

Pa še tole… v šolah, kjer je takoimenovano socialno dno se bojda pač dogaja, kar smo vidli, kante so letele po razredu pa tko naprej, no, ampak v bolj sofisticiranih šolah, da tko rečem, kokr npr. v gimnazijah al pa clo škofijskih gimnazijah, je pa tut nasilje mal bolj sofisticirano. Noben ne bi smel pozabit na tiste izrojene otroke iz gimnazije, ki so mučili in pobijali mačke. In kazen?? Sori, a je kdo rekel kazen? Mi bo kdo rekel, da teli tipi niso vedli, da “to ni prav”, mrcvarit živali? Kaj pa tale otrok? No, tukaj so mu vsaj rekli mladoletnik.

No, kokrkol, zdej sm mal zabluzila. Kar sm hotla povedat je to, da je moje mnenje, da teli ljudje, ki smo jih gledal in o katerih beremo skor vsak dan v kronikah, ne morjo kar v nedogled bit omenjeni in tretirani kot otroci.

Otroci… pah, prosm vas… Treba ji je rečt ljudje, pa bo takoj vse drugač zvenel. Vsaj tok resno, kokr v resnici je. Ker tole vse skupi je resno.

Ampak Bučka je bla pa na konc Trenj čist zadovolna.

… sej ne morm it spat, sej je šele 8 ura. Ta tema me čist vedno zmede.

Spet je blo odlično na pumpu, začuda mi je uspelo tokrat ne naložit si še kake dodatne kilce za vrat (pa me je mikal). Mam pa en tak občutek, da me bi znal jutr mal bolet. In kar se mi zdi posebi slastno je pa to, da vedno stisnem mal več kokr lahko, vedno se iiiiibr potrudim, da včas kar zvezde vidim, ampak je reku trener Zato smo tuki in jst sm si rekla Točn tko. To je ena ura, ko se matramo in nism zato tuki, da se bom sončila. In pol mi je tok fajn, ko mi mišice pokajo in pečejo in se tresejo. Čist mazohistično, sploh se ne poznam, madona .Vglavnem, zakon, sam ful me vrat boli. Pa tricepsi, tuki sm čist švoh (halo, tricepsi, kva je sploh to, kej za na kruh??).

Neki pa morm povedat, zdej sm že tokrat vidla, da morm… Jst ne vem, ampak tok enih nezadovoljnih, neentuziastičnih, sitnih in zamorjenih fac pa ne vem, če vidiš kje na kupu kokr tuki. Nobenga žara, nobenga veselja, nobene energije, kokr da jim kdo za vratom stoji in jih sili garat. Kokr. Bom res še začela verjet v teorijo koga že , da so tam ne zato, ker se jim zdi, da delajo nekaj zase, ampak zato, da bi ble oziroma ostale vitke in čvrste in lepe in v resnic se jim fuuul ne gre to delat, ampak MORJO, drgač ne bojo vitke pa lepe in kaj si bo pol okolica mislila. Za-mor-je-no! Jebela, jst sm pa tko srečna vsakič, da bi kr vse objela pa vsem se smejim pa iščem kontakt kot ena budala tavelka, pa ne pali pa si pol mislim pa ko vas j… Tut ne pozdravijo, ko pridejo in ko grejo, nč.

Mogoče sm pa jst čudna, k sm tok zadovolna.

Vglavnem, zdej sm kr mal utrujena in če pomislim, da bi šla jutr na atako… hm, kaj pa vem… Dejmo videt jutr, kako se bojo zvezde postrojile, a prou?

Na splošno ugotavljam, da bi blo fajn dons zvečer mal brat, se mi zdi da je potem tut moja Bučka mal bolj mirna pri spanju. Zdej nism dvakrat nč brala pa je celo noč neki šetala gor pa dol po postli.  Ona je ena taka intelektualka, tle mamo zdej očiten dokaz.

Še bolj na splošno pa ugotavljam, da mam rada tale mraz. Manjši problem čutim, ker me v službi v roke zebe (ni kej, pr nas al hajcajo, da se ti kr zblede al pa sploh ne kurijo), ampak sonček pa mrzlo… kaj čš lepšega. Sm zadovolna.

To sm pa res.

Čakam izzive, veselim se jih. V službi, doma… Mogoče sm pa kej zbolela, tko, na psihi.  Včasih mislim, da bi lohk bla mal manična, ker sm tok zadovolna, ampak pomoje sm sam zadovolna. Wega je neki pisal o takih rečeh kako je prazen pa tko, jst sm pa tko polna (in to ne samo v lička). Občutne spremembe so se mi zgodile v zadnjem letu, dveh.

Mam rada življenje in vem, da je moja sreča sestavljena iz malih srečic. In to me razveseljuje. In res bi rada, da bi na telolvadbi srečala kakšno osebo, ki bi se mi iskreno nasmehnila pa prhnila lase na gor pa zavila z očmi pa rekla Jst bom kr umrla, a ni blo dons dobr?!

(dej dej, bejba, pel psa lulat, pejt se umit pa v postlo brat, sej se ti je že strenal)

No, kaj slovenskega mam v vratu, da me tko boli, če ga probam sukat okol? Nagradna igrica - kdo si izmisli lepši slovenski izraz za

musklfibr in

heksenšus.

Da vidim, če bi mi lahko pariral v scrabblu .

P.S. Ne me prašat zakaj sm besedi pobarvala lih po madžarsk…