Ah, posebi originalna pa res nisem. V času, ko cela služba kreha in kiha in smrka, se zgodi tut meni. Mogoče sicer, da se ne bi, če ne bi cela služba krehala in kihala in smrkala okol mene in bi bla lepo doma, kot se šika za zbolel narod. Ne, treba rinit v službo, krehat in kihat in smrkat, prijemat skupne kljuke, papirje, uporabljat isti prostor in jamrat, kako bolni da so. Heroji. Kot da bo kdo dobil kako nagrado, če bo bolan hodil v službo. Kot da bo kdo to posebi cenil, kot da boš dobil kako izredno priznanje, javno pohvalo, po zvočniku. Kot da, ane. Jst že neki cajta na to nič velik ne dam in če kašljam tko, kokr kašljam trenutno, je edina pametna, da ostanem doma. Pazim nase in nenazadnje na druge, ki so mogoče ta moment še zdravi. Pa tut, ne vem no, men bi blo nerodn na smrt kašljat med ljudmi in tega, razen enkrat (lih v času SARSA, ko sm na smrt zbolela v Bruslju in tiste ure brezplodnega čakanja na letališču kašljala in pljuvala kri kot en težek sars pacient) ne prakticiram. Ampak takrat je blo pa res hudo (pa smešn tut, hehe, kako so me gledal na letališču, za crknt smešn!). Sm mislila, da me bo pobral, dobesedno. In tista idiotska bruseljska nenasitna želja po klimi, matr jim, pa kaj majo s to klimo?? Kot da jim ne piha dovolj tapravega vetra, ne, oni morjo tut povsod in vedno nažigat to svinarijo. Tam me vedno zebe, vedno mi piha za vrat, na glavo, v noge. No, kokrkol. Kar hočem povedat je to, da bolni ljudje nimajo kej velik za iskat v službi. Tisti krehajoči pa še manj. In pozabmo že enkrat na ideje, da nas bojo mel šefi še raje, če bomo izkazoval tako srčnost in bolni hodil delat. Pozabmo.
No, in zato sm torej jst že dva dni doma, na bolniški. Sm čutila grlo pa tist podaljšek dol v pljuča že v soboto, pa se je mal poslabšal. Ponoč mam skoz neke čudne sanje, da ne morem požirat al pa da kašljam. Bolj ko kašljam, bolj me peče in težje kašljam, in tko naprej. Ampak kašljanje sm še vedno preživela. In je blo enkrat tut hujš, joj, kako je blo hado.
Vglavnem.
Slabo je to, da ta teden odpade telovadba. Pa tko sm se je veselila. Tko zlo 
. Dobr je pa to, da lahko gledam Beverly Hills 
.
Vidte, vedno je tut neki dobrga pr vsej stvari. Prašte Bučko.
