dnevnik

Največji problem je v tem, da Bučka ne bo šla z nama na morje pojutrišnjem. Zgleda, da ma še neke probleme, težave se občasno še pojavljajo in to je tko grozn. Kr na lepem jo neki zagrabi, pa ne traja dolgo, ampak zagrabi pa jo. In takrat je zlo boga. Hrbtenica, bi rekla. Vglavnem, ne upam jo vlačit dol, že zaradi vožnje, kaj šele kak mraz in veter dol… in bo doma, v varstvu. Pogrešal se bomo, mi trije največji lupčki. Ampak tko bo zanjo še najboljš, bo šla pa naslednjič zraven. To pa za zihr! Vmes bo pa spet prišla nova pošiljka njenih zdravil. Pa daljši dan bo, pa toplej bo, pa bova spet začeli mal več hodit. Počas, kokr dva penziča, ampak tko dobrodejno. Ah, ta moja Bučka. Bučka bučkasta bučkoslavska piškica piškasta. A kaj so te besede? Verjemte, to ni še nč, niste slišal Petra nikol, kok ma šele on enih izrazov za tega cucka. Kokrkol…

Ja, na morje greva v petek. Takoj po službi. Povohat hrvaško klimo, če tut tok smrdi kokr naša tukile. Bohvi, če bova živa in zdrava končala obisk te nesrečne sosedne države. Včasih si mislm, da ni vrag, kako ne bi bli nesrečni, če majo nas za sosede. Včasih se mi zdi… Mislm… Bodmo pošteni… A vi tut tko mislite?

A veste, da cajtngov sploh ne morm več brat? Mimgrede, Dnevnika še nism plačala, tko da ne bi vedla, a ga bojo še vedno pošiljal enkrat, ko ga bom. Trenutna situacija mi je kr všeč, ker jst cajtnga ne mislm več met. Odpovedat ga je pa zgleda preveč zapleteno, tko da… pustmo pr gmah zaenkrat, sej bom plačala. No, vglavnem, kar sm hotla povedat je, da ne morm brat cajtngov, ne maram gledat dnevnika (razen svojga) in poročil, ne morm. Mi gre nekam. Da nism lih totaln tumbe prečekiram novice na netu, to je pa vse. Ne morm… Hrvati, kriza, recesija, regres bo, regresa ne bo, napredovanja bojo, ne bojo, panika, najboljš vsem odvzet pol plače, to bo čudovit izhod iz krize, majke mi. Povejte ljudem, da je v resnici velik hujš kokr zgleda. Res, piarovci, dejte nam povedat, dejte zapret štacune, dejte zapret biznise, mislm res,  dejmo se tele krize lotit tko kt je treba. Dejmo se kr obesit. Če še ni tko hudo, pa še bo, kr povejte nam, kok hudo šele bo. Nikakor ne poskušat mirit ljudstva, treba ga je pripravit na slabo.

A štekaš…

Za popizdit.

Ampak dons pa je bil sonček, kaj? Za malco sva se mu šli z Limetko mal nastavljat. V vsej pomladni evforiji sm dobila občutek, da mam že tok dolge lase, da si lahko nardim čop. Pa sm si šla kupit elastike. Pa sm si nardila čop. Ič. Čopiček, mikro repek. Ampak elastike mam pa take kokr za… kej bolj resnega. Jutr ga bom mela tut, mogoče kej hitrej rastejo lasje, če jih pomalem cel dan cukaš. Jože sicer prav, da nč ne pomaga, da pač raste kokr raste. Šment. Če bi blo treba surova jajca lokat, da bi mi hitrej poganjal… jih ne bi, ampak vseen bi blo osvobajajoče vsaj vedet, da vendarle mamo lahko pod kontrolo tut laske. Ker jst bi rada mela dolge. Zdej sem mela tok let kratke, pa pogrešam čop. Pa to pogrešam, da me skoz lasišče boli od čopa, ampak sej vseen, kok lepih špangic pa elastik bi lohk mela spet. Ja, ja, hočm dolge! No, je pa peter pogruntal tut (med vsemi njegovimi briljantnimi je težko izbirat, ampak tale je kr solidna), da so lasje bolj glupi kokr ostale kocine. Ker če ostale kocine pobriješ začnejo blazno poganjat ampak ne rastejo pa v neskončnost,  lase pa rastejo. In to je zihr neki na tem, ker sej smo že vidl velik ljudi z lasmi do sredine hrbta, nobenga pa s takimi dlakami na kolenu, da bi jih za sabo vleku. Razen, če ste ga vi, jst nisem.

No, na pumpu je blo pa fajn po enem tednu.