Golobček je v zavetišču za prostoživeče živali, sva ga peljala zvečer. Dobro je, da bo kmalu samostojen, slabo je, da so mu razlili uček. Ampak bo lahko normalno živel v jati.
Skoz mi gre po glavi kako strašno so morali te ptiči trpet. V najhujšem nalivu in mrazu, vrženi iz gnezda. Tamali ptiček…
… je bil še živ. In vsi v bajti so ga videli umirat, pred nosom so ga imeli, kako se je plazil in zviral in umiral. In tut mal ni koga ganilo.
Po celodnevnem dopisovanju s temi našimi humanisti in kulturniki, mi ni uspelo od najbolj kulturnega od vseh (ne pa tudi z doktoratom, tega ma v bajti samo en, ki prav tako meni, da je tako ravnanje sprejemljivo) izvleči dovoljenja za objavo njegovega pisma upraviteljici, kjer se ji je lepo zahvalil za uspešno opravljeno akcijo. Na kratko se je zahvalil, ker je bil point pisanja ipak drug (je čutil potrebo, da je povedu, sej razumemo, jst mam tut točno take potrebe, zato pa sem pišem). Namreč, s Petrom sva, če še ne veste, boste pa zdej slišal, potuhnjena, zdej, ko je pa en golob crknil, sva pa vsa pametna. Pa bolestno sebična sva tudi, morda bova (in on res upa, da ne bo šlo tko daleč) nekoč celo ravnala proti soljudem. In mava tut bolna nagnenja do ptic ampak najbolj mu je pa žal živet v družbi, kjer na taka bolna nagnjenja odreagira clo policija, namest da bi raj postavljala radarje po cesti. To, da so golobi leglo bolezni, je pa itak jasno. In, strašno ga skrbi, da zdej, ko vlačimo to svinjarijo po naši eminentni hiši, ustvarjava nezdravo okolje.
In čeprav avtor trdno stoji za vsako besedo in verjame v ta svoja trdna načela, mu ni ratal rečt Ja al pa Ne, ko sm ga prosila za dovoljenje. V bistvu se je odpovedal avtorstvu in vse prevalil na upraviteljico, češ ona mora dovolit, mar mi ni jasno, da je to njena odločitev?! Najlažje je res vse delikatne zadeve naprtit drugim, jasna stvar. Tko kot so nama naprtili krivdo, da je sploh do tega prišlo. Ker, namreč, a ne, zakaj pa nisva midva aktivista situacije rešila, če veva kako se to rešuje? A? Zakaj, no vidta, vidva sta kriva 
.
Ampak zanimivo je to, da je to leglo bolezni komot gnilo pred njihovimi pragi, na dvorišču, to jih ni motilo (tko, mislim, iz higienskega vidika) ampak živi, živi so jih motil.
Najbolj tipično pa je, kako vedno, ampak res vedno, ko jim pa že zmanjka goriva (ne morem rečt argumentov, ker jih v resnici nikol niso mel) začnejo Zakaj pa raj ne rešujeta otrok, ki so lačni, pa kok revščine je v Sloveniji, pa trpljenje ljudi pa tko, vama so bolj pomembni golobi od ljudi. Ja, nama so pomembnejši golobi od sosedov, je bil žalostni zaključek.
Vedno isto 
Ah, sej. Žalostno. Žalostno, da ljudje, ki naj bi bli pismeni, ne razumejo niti teh nekaj golih dejstev, ki so v naši državi uzakonjena:
Mučenje živali je:
– vsako ravnanje ali opustitev ravnanja, storjeno naklepno, ki živali povzroči hujšo poškodbo ali dalj časa trajajoče ali ponavljajoče trpljenje, ali škodi njenemu zdravju;
– nepotrebna ali neprimerna usmrtitev živali.
Za trpljenje pri živalih se štejejo bolečine, strah, poškodbe, pa tudi povzročanje pohabljenja, degeneracije, hiranja ali obolevanja ter prekomernega in nepotrebnega vznemirjanja, ki jih povzroči človek.
Zdej pa ne vem… A tole med intelektualci niso živali?
. In sm točno zato spila točno 2 cela banditka (sej vem, pijanka usrana sm, ampak tko je blo fajn, pod veliko lipo na tak lep poletni večer…). 
