Vroče je kot pri norcih. Rekl bi se, da je poletno. Na avtobusih vsem vse teče dol, smrdi in včasih mi kdo skor stop na nogo. V šlapah to še posebi boli, da ne omenjam svojga najnovejšega zdravstvenega problema. Ah, sej ni nč, samo neka jako čudna alergija točno na treh prstih obeh nog, simetrično - zgleda kot debeli, trdi mehurčki, ki srbijo kot svinja in točno tako alergijo sm mela na flajšter, samo, da tokrat za boga isusa ne morm pogruntat od česa je… (nagibam se k temu, da je problem psihološke narave).
Na morju je blo pa čist zares poletno. Ko sem samo v svoji koži sedela na Sahari in… hm… pač bila in sm rekla Petru A ni noro? in je reku Kaj, a to, da je v pondelk služba? (tipično), in sm se spomnila na službo, vam povem, da sm mela tko spočito glavo, da služba sploh ni obstajala. Niti ni obstajala resničnost odhoda domov, služba in vse s tem povezano, vse bolezni sveta in vojne in lakota… aja, in kriza, da bom aktualna. Nič. Samo bila sem in se mi zdi, da tok svobode pa že dolg nisem čutila. In ne, nism bla zadeto zasanjana, čist bistro sm vedla, da je v pondelk služba, sam mi je po domač povedan dol visel. Svoboda, vam povem.
Tut kopala sm se v morju. Voda je… no, je bla tut že toplejša. Priznam, da me je fajn stiskal v prsnem košu in tut potem, ko sem bla že neki časa not. Ampak, če bi bla še dol, bi se še kopala. Majke mi, da bi se. Paše v kontekst, enostavno.
In tut Bučka je po dolgem času spet plavala. Nazadnje ji ni za njene sklepe nič dobr del, ampak tokrat je super prenesla vse skupi. Strašno rada plava. Sicer me skrbi, kaj bo potem, ko se bo umirila, ampak to je vedno rizik. Če jo bo bolel, jo pač bo, bo pa v tistih trenutkih zato manj žalostna, ker ne bi smela v vodo. Kompromisni kompromis in tveganje, simpl. Vglavnem, super je bla. Plavala…
… nič lovila muce…
… bla priročna kantica “Vse za na vrt”…
… bla totalna frajerka…
… in nastopala v filmu Jebenti baba, pust me pr gmah!…
… oziroma Jaz za crkljanje poskrbim sama…
In tko. Tekla nisem, sem pa spet mal brala in zabušavala in oplela vse rastlinje. Velik je blo in fajn sm oplela. Zadovolna sm z izplenom nasemenjenih rastlin, skor vse so se super lepo prijele in so močne in ponosne. Soseda jih bo zalivala zdej, ko nas ene 3 tedne ne bo, tko da ne bojo žejne lih v tem strašno toplem vremenu.
In poglejte prosm tele rože, za katere je peter reku, kako da je razočaran, ker sm jih čez zimo čist ubila, umorila, posušila, poredna jst, k ne znam z rožami… pametnjakovič (seveda ma pa druge kvalitete 
).
In oleandri so tut zacvetel, pa kako lepo… No, polejte. Vmes je tut pasijonka, nočne frajlice, mimoza in še neke plezalke, katerih imen več na paznam.
Drugač sva bla pa v nedeljo jezna en na druzga, seveda zato, ker sm mela v neki zadevi jst čist prav on pa čist narobe in tega ni hotu priznat. Za kazen nism nč skuhala medtem ko je on gledu formulo in potem sm celo vožnjo domov grede delala spisek vseh možnih jedi, ki bi jih pojedla. Ob desetih zvečer doma seveda ni blo niti čevapčičev niti bureka niti kumarčne solate z jogurtom niti goveje juhe niti palačink niti golaža, v bistvu ni blo čist nč, ampak ob desetih zvečer itak nism bla več pripravljena jest, ker sm šla kr spat. Pa tut nism bla več tok jezna na petra, sej je samo moški. Sploh pa, a naj bom jezna nanj, ko je pa tko lepo položu ploščice? Nikakor.
In smo doma. Švicamo. V službi sovražim klimo, v avtobusu je ni, doma je naravna. Včeri naj bi prišel en na ogled stanovanja, pa ga ni blo. Dobra stvar je, da je vsaj pospravljeno, slaba pa, da je tip neolikana budala, ampak to je v resnici njegov problem. Ko sm se jst dogovarjala za oglede in sm tega mela res milijon, sem vsakič brez pardona, kadar sm se odločila, da ne greva na ogled, poklicala in odpovedala. Ampaj jst se tut vedno predstavim po telefonu, pa mam zato… sej razumete, ibr visoke štandarde za ljudi. Zgleda, al kako. Drugač mam pa nevriča 10. junija.
Tko. Če se vam da uč vršt še na tisoč poz Bučke, voila. Drugač pa ta-da, se vidmo.
