Matr.
Tolk sm bla crknjena po včerajšnjem prvem dnevu službe, da sploh nism mela kapslna pisat kok fajn vikend je bil.
Je bil fajn vikend, sm končno spet mal kuuuuhalaaaa, pa torto sm speeeeklaaaa, smo mel rojstni dan in končno spet griiiiil, pa prva faza selitve se je zgodiiiilaaaa… Fajn ja.
Prašički pa želvici so preseljeni, to je bil kr hud projekt ampak zdej jim je pa v redu. Majo skor pol stanovanja sam zase, čist v centru dogajanja so in sploh Fehtar pa Tapka mata super razgled in še čist taprav sonce. Zdej bom 4 tedne brez njih vseh in je zjutri tko samotno… tko samotno… noben se ne dere, ne skače, noben me ne zaliva z vodo po hrbtu medtem ko meljem kavo… cucek vstane in gre spat v predsobo, peter spi… tko samotno…
Ampak pustmo to, raj povem kok dobro torto sm nardila. Sej, če ne bi mel zdej cele zmede z računalniki, interneti, fotiči, kabli, telefoni… bi lohk dala tut velik fotk gor, bi lahko recimo cel projekt delanja torte prikazala s fotkami izredno slabe kakovosti, kar bi nas vse zlo razveseljeval, ampak mamo mal zmede pa tko. Vglavnem, nardila sm jo iz dveh vrst testa, en je bil brez moke in en mal bolj biskviten ampak spet mal drgačen. Krema je bla iz vaniljevga pudinga s čokolado pa maslom pa rumom, na žalost mi je ratala preredka, preveč ruma - včasih bi mi pri dodajanju ruma ne škodil mal bolj upoštevat recept, tri žlice so tri žlice, ne pol flaše (ampak je bla pa doooobra), pa not je blo še malo sadje v smislu malin, ribeza pa borovnic. No, pa ne mormo zanemart ročno izdelanih marcipanovih… ehm… okraskov, čeprav iskreno rečeno moja torta dejansko ni (nikol) nek ultra estetski izdelek. Ne znam, pa sej važn, da so not same najboljše reči in da je dobra.
Vglavnem, po mojem jeklenem celotedenskem sladkornem postu si je moj oči zaslužil eno dobro torto za rojstni dan, ni tko? Požrla sm dva kosa in si zaželela, da je ne bi nikol več vidla, ampak včeri sm spet en kos. No, dons je nov dan, nov začetek, spet se sladkorno postim. In sm čist zadovolna, mal lažje se že počutim. Neki ma pri tem zagotovo tut padec hormonov, ker se stanje stabilizira in večina napihnjenih delov se je že odpihnila. Ostalo, kar ni zgolj napihnjeno, bom pa sama mal poglihala.
Zdej zdej že čutim uno hudo potrebo po miganju. Uno… joj, tečt potrebo. Sm se odločila, da bo šel peter prvič z mano laufat na morju. Mislm, laufat… sm se odločila (ja, jst se rada odločam zgleda), da bom začela iz nule. No, itak bi začela iz nule, sej od marca nisem nič tekla, ampak mislm res iz nule nule. Una varianta - minuta teka, minuta hoje, minuta meditacije, minuta teka, tri minute zavezovanja vezalk, minuta užaljenosti (ker bo peter reku da dons mi gre pa res bolj slabo), minuta sprave, minuta teka, tuš in ena krvavo zaslužena večerja. In pol se bom lahko še en teden hvalila, kok sm dobr začela laufat in sploh bom ibr ponosna nase. Ja, tko bom začela.
Sicer je pa teden pred tavelikim dopustom vedno neki preveč divji. Vedno je sto stvari še za narest, vedno neki divjanja, vedno me matra kaj vse bom pozabila in kok hude bojo posledice tega vsega, kar bom pozabila. Ampak eno je pa zihr, na morju bomo mel primerno dovolj čtiva (če ne bom pozabila spakirat knjig, jasno). Včeri sm na pošti dvignila še 12 novih knjig in še neki je zihr - iz tega dopusta se bom vrnila bodisi s toplimi občutki do Afrike al pa z mržnjo do nje. Ker sm se v bistvu šele včeri zavedla (čist zares pa dons zjutri, ko sm knjige še enkrat prevohala), da sm nekak (koko b rekla) kupila 6 knjig z afriško tematiko (v stilu bela masajka, roza masajka, masajka in mama, vrnitev masajke, otroci masajke in še ena masajska).
Kaj jst morm, če me poceni kompleti knjig privlačijo, sploh pa, knjig nikol ni preveč (tut unih, k jih dobim ker morm nujno donirat hare krišni na trgu in pol mam une čudne še zapakirane bukle in sploh ne vem kaj čm z njimi). In sploh sm že skoz hotla prebrat belo masajko. Bom pa še kako zraven, a ne.
In tko. Doma morm te dni še ornk pospravit, da se v petek sam še vsa lepa v nohte (upam, da mi jih do petka še kej ostane, ker se mi nenehno lomijo) zavihtim v napakiran avtomobil (velik boljša beseda kokr sam avto) in pomaham stari šari v slovo in odpeketam v sončni vzhod.
To bo štos!
July 28th, 2009 at 13:21
Ma ja, torte morajo bit dobre, ne pa zgledat…
Samo še ta teden? Jej, jej, zakaj smo eni že bli… Krivica!
July 28th, 2009 at 13:28
men je blo vedno najbolj fajn it na morje takrat, ko so že vsi prišli nazaj. pol sm jim lohk kazala jezik
letos bom pa jst tut med zgodnješimi, ampak vidim, da še vedno ne med najbolj. ha!
July 28th, 2009 at 20:06
Torta, tortaaaaa! Ma kolk bi torto, to ni res.
July 28th, 2009 at 20:19
Jaaaa, torta! Obožujem domače torte. Pri naši hiši sem jaz referent za torte. Vsak jo dobi za rojstni dan, pa še včasih kar tako. Pa vsaka je drugačna. Jap, estetika me pa tud mal jebpiiiip, ampak se izboljšuje :))
Jaaa, pa dopust, oh, kje je še to. Jaz sem vam zdaj vsem po vrsti fouš, septembra boste pa vi men. Tko!
Pa knjige, veeelik knjig, to. Ni poštenga lenuharskega dopusta brez knjig. No, sam da jaz nisem bila na lenuharskem dopustu že sto let. Midva nikamor ne greva brez gojzarjev pa palic in laziva do nezavesti. Zgubljen dan je, če meni zvečer ostane samo en atomček moči. Ampak to jasno ni moja teorija, a ne. Tko da ja, mal sem ti tkole potih fouš. Si pa zaslužiš en pošten dopust, to pa itak :))
July 29th, 2009 at 8:37
no, tortoljubci, dala sm vam foto material
avena, halo, gojzarje na dopust, pa uničevat atome moči… ja, a sm jst res tista izumirajoča pasma, k najraj ležim v senci s sončnimi špegli na glavi, da se ne vid kako z belim gledam izpod čela in vsemi štirimi od sebe in to tri tedne? boga jst :))
July 29th, 2009 at 21:05
A se sam men zdi, al so se knjige res pocenile? Vsaj te z mehkimi platnicami. Cena ene take knjige in ene tuje revije (sej jih drugač ne kupujem, sam enemu mesečniku se pa ne morem upret) je skor enaka. Potem so pa še akcije 3 knjige za ceno 2, pa paketi,… Prov fajn, a ne? Mogoče pomaga, da ljudje več berejo.
Glede teka te pa tut popolnoma podpiram. Začni počasi in z užitkom.
Velik uspeha, pa fajn dopust!!!