Jari rari rari, dons pa morje! 
Če to ni fino!
Kot nova sm. Veste, sm se morala sam porint čez rob. In sm se, včeri. Res sm napisala kako bo petrček vse pospravu pa spakiru, ker jst sm tko zlo utrujena in take sm mela… ItaQ. Me je ob pol desetih zvečer klicala Tina, če sm spakirala škarjice za nohte, pa sm pojamrala kako sm naivno mislila, da bo petrček vse pospravu pa spakiru, pa ga hudiča še zdej ni iz službe… in ona, namest da bi sočustvovala pa dala podporo pa tko, prau Ja, a ni to v redu, da zdej dela, pol pa tri tedne ne bo in bo sam tvoj.
Mislm, ddd?!
Cigo mali.
No, kokrkol, jst sm pač vse u nulo pospravla in vse spakirala in za nagrado je petrček šel 10 čez 10 zvečer u tajsko po pečen riž, pa je ves scagan pršu nazaj, da dela kuhna sam do desetih, boga boga jst, pa tko sm se matrala, pa tko sm bla pridna. Pa sm bla vseen dobre volje. Sm še brala pozno v noč (ok, do ene polnoči pa res) in dons sm kot kivi.
Pa ne zelena, kosmata in s črnimi pikcami not! Ampak a veš, za kivi se reče, da je energijska bomba, no zato! Ker sm čist na spidu. Sicer iz študentskih let vem, da sm bla najbolj na spidu na jutranjih predavanjih po kaki ornk neprespani in prežurani noči, ampak spomnim se tut, da je ta spid traju sam do prvega odmora, nakar sm si želela sam še umret od zaspanosti. Sam to se dons nau zgodil, dons gremo na morje.
Drugač pa morm povedat, da tut slučajno nism sprijaznjena s stanjem doma, zdej ko ni sena povsod po tleh pa ni akvarija pa ni kletk. Tok je dolgočasn v dnevni, tok brezveze, kr ene zaplate belih sten, kr neki. Kdo sploh lahko žvi v takem sterilnem okolju?! Hvalabogu, da Bučka mal pušča kocin okol pa lula, da je vsaj kej normalnega še doma. OK, lih to, da lula ni najboljš, zgleda, da od znerviranosti revčka spet kaplja okol. Večkrat pogleduje gor na tisto omaro, kjer so bli pujski in ji sploh ni jasno, kje so. Pa vsi kufri, pa vrečke pa vse, to jo vedno vrže. In zgleda, da bo peter dons res moral mal večkrat ustavit pa jo dat lulat, čeprav to dela zlo nerad. Ker, sej vemo, vsi k nas prehitijo grejo na trajekt in lih zarad unga opla, k je lih šel mim, bomo mi zvisel. In take. Mislim pa tut, da sm spet spakirala ene 60% preveč cunj in da bom lih uno pogrešala, k je zihr nisem vzela. To se vedno zgodi.
Kokrkol…
Mogoče se več ne beremo, razen, če me kej pič dol, pa bom pisala. Ni nujno. Ni pa nemogoče.
In tko.
