dnevnik

Res sm se nasmehnila na avtobusni postaji med branjem žurnala dons. Tko živo sm si predstavljala naše staromeščanske hišne snobe, kaj bi počel, če bi midva domov privlekla PUJSA! Mislim, tazga, hojnk pujsa, ne wiii wiii pujska. Tko kot se je recimo ena staromeščanska hiša v centru fine Lublane razburila nad pujso Pepo, ki da ne spada v meščansko hišo . Itak, da smrdi kot v svinjaku, kaj pa druzga, sej je vendar svinja . Joj, kako živo si predstavljam intelektualce iz naše nobl hiše, ki se še zdej ne pogovarjajo z mano, ker sem nardila tisto celo reč zarad pfuj…. golobov! Ampak prašič, prosm lepo, pa reees ne paše v meščansko hišo . Mislm, v kako razdrapano bajturino na periferiji al pa v kake Fužine, to nč ne rečemo, ampak prosim, v naše nobl okolje, v meščansko hišo, pa res ne…

In grem stavt, da teli tipi iz te meščanske hiše, ki so klicali veterinarsko inšpekcijo, zihr to nardijo vsakič, ko vidijo kakšnega psa na pol meterski ketni, brez vode in hrane in zavetja. Itak. Sej vendar radi pomagajo, da je na svetu lepše živet, harmonija pa to.

No, kokrkol, sm jst svojo harmonijo uglaševala tut že na jutranjem tekcu po Tivoliju, po dolgem času sem tut mal telovadila. Ko sm si komolc zahaklala za glavo z namenom raztezanja, sm si ga komi odhaklala. Ni kej, človk z leti zarjavi, a veste, da sm si včas lahko zapestje in vse prste na rokah zvila tko, da so se dotikal nadlahtnice, zdej gre pa do polovice komi. Sicer si komolc še vedno lahko dam za vrat (včas sm to prakticirala tut z nogami), ampak je dobro, če vajo redno ponavljam, drugač se zgodi tko kot dons… da gre mal težje nazaj. Neugodno.

Po tekcu (res je bil tekec, sam da sm se mal predihala, pa da sm vidla, da se v bistvu da vstajat tut ob šestih, če greš spat ob desetih) me je pa še Bučka peljala v Tivoli, ker se ji ni dal na krajšo varianto. Pa sva odpujsali, jst vsa prešvicana, ona pa … ona pa… vsa kosmata. Sm si rekla OK, mogoče se bom pa zdej prehladila, pa bom kak tedenček mal lepo doma na bolniški, mal bi gledala TV pa se valjala po kavču pa tko… ampak šment, tut tokrat se nisem prehladila.

Zgleda, da sm postala prava mala korenina.

Z leti pa postanem še kaveljc, prmejduni!