dnevnik

Zdravniki. Preganjajo me, po malem, pa tut po velikem. Na živce mi grejo in v bistvu mi gre na živce vse s tem povezan, z zdravjem in bolnicami in pregledi in vsem… V bistvu je pa človk sam odgovoren zase in sam mora skrbet, da gre na vse klinčeve preglede, preventivne in druge, vedno si sam.

Zadnje cajte me mal matra, ker bi morala počas na ginekološki pregled. Čist reda radi, ker sem vedno hodila. Vedno, vsak let, tko kot se šika. Dokler enkrat lani niso rekl Maš skor raka, bejž na operacijo. In sm bežala na operacijo. In me je bolel in sm trpela in me je blo strah in vse, sam kar je treba je treba. Pol sm šla še trikrat na kontrolo, ker je to treba. Mam filing, da sm non stop tam okol visela. Potem to vse mine, pa pride drug hec. So rekl letos Si noseča, ampak nisi dobr noseča, bejž na operacijo. In sm spet bežala na operacijo in me je bolel in sm bla žalostna in spet so me praskal, špikal, rezal, meril, smrdel po razkužilih in vse. Ampak kaj čmo. Če je treba… Potem pride na vrsto moja glava. Une slušalke pa druge slušalke, pa voda v ušesa, pa take preiskave pa druge preiskave, pa vsakmu posebi jovo na novo razlagat, pa sto izvidov, pa nč vse skupi, sam še vedno so smrdel po razkužilu. In jst mam filing, da sm en razklampan odpadni material z abonmajem v kliniki na koncu mesta. Mam filing, da sm skoz pr zdravnikih.

In zdej bi morala it na en bedn redni ginekološki pregled in se mi upira k sto matr. In pol računam kok mescev še mam lufta, in sm ugotovila, da mam še kake pol leta, čeprav je to za pol leta več od tistga, kar po svojih načelih razumem kot redno.

In to še ni vse. Me kr kej prime, če pomislim, da je en mojih močnejših življenskih sklepov tut redna kolonoskopija. Da si ne bi lih zatiskal oči, a ne, ampak dejstvo je, da pri tem, da se enak rak začne z babico, nadaljuje z mamo in njenim bratom, je dost jasno, kje se bo končal. Pa sploh nisem pesimist, madona, ampak jasno mi je, da morm vse sile napet v preventivo tut na tem področju. In kaj zdej, kdaj naj grem še to? In to res še ni vse… ker… kaj pa recimo kak zobar? Bomo čakal do kake gangrene? Sej nimam lih težav z zobmi, mam čist lepo poštimane, ampak se spodob tut sem pa tja (zihr pa na manj kot dve leti) narest en preventivni zobni čeking. Da se ne bi zgodil, da bi iz majhnega zrastlo veliko.

In men se vse skupi tkoooo upira. Tkoooo silno upira, da sploh ne morm povedat kako silno.

Ampak tko je. Ker če se slučajno zgodi, da se kej zgodi, ti rečejo Ja, kje ste pa hodil?!

In tko to je.

Ampak še vseen bom še par mesecev počakala na kak preventivni pregled. Zdej bom šla samo na une, kjer mam aktivne napotnice v igri. Za posrat, no, kok mam dost tega.

Ampak res.