Za dons se mi je vtisnil v spomin, da sm v službi delala 78 reči naenkrat (al je blo to včeri? al je blo to prejšn teden? al je blo prejšn mesec? al lansko leto? al pred dvema letoma? kokrkol, spremenil se ni nič) in da sm zmatrana. Pol se mi je tut vtisnil, da me je trebuh bolel in pa tut to, da sm dobila napotnico za sistematski pregled. Ki ga mam čez en teden in sm ugotovila, da mi do naslednjega tedna ne bo ratal shujšat 10 kil, s čimer bi preprečila, da mi bi una napisala da sm prekomerno rejena.
Dobra stvar je pa to, da so časi poniževalnih javnih tehtanj v spodnjih gatah in v gneči še s petnajstimi sošolkami mimo in tko da to je zihr ena tistih dobrih reči, ko končno odrasteš in greš v službo in te prasci zdravniki ne silijo ždet v gatah v polni čakalnici. Recimo še s petnajstimi kolegi.
Zdej ko spet ni petrčka (in ga še dolg ne bo) spim srednje dobr (ste opazil moj neprekosljiv optimističen pristop? komot bi recimo napisala srednje slabo). Tut to se mi je vtisnil in pa tut to, da sm zjutri ob prebiranju reklam ugotovila, da bo počas treba odpravit se nabavljat novoletne dalile, saj je dedek mlaz ze pled vlati.
Usmradila se je tut voda od želv.
Kar se pa tiče drugih reči, mi je pa recimo ful dobr, kadar prideta dva avtobusa, ki gresta v (mojo) smer in se vsi zaženejo na prvega, jst grem pa lepo kokr car na druzga. To se mi zdi tut tko…
… še kr u redu.
