dnevnik

… naša mala Buči Bači, ki danes praznuje svoj deveti rojstni dan.

Dobr se počuti, piška moja. Je zadovolna (dons je clo pri meni spala, aleluja), zdrava (pomeni, da nima angine, gripe, ošpic al pa BSE-ja), rada se igra, za hrano nardi tut trojni ritberger nazaj in je najbolj prijazen pes, kar jih poznam.

Pa tko micena je bla včasih… ojoj, se še spomnim, kako mi je vedno šla pančkat na noge, kadar sem pomivala posodo. Se je zvila v klobčič in spala. Pa kako ga je srala, ojoj, se še spomnim, kako je uničla cel podboj od vrat, noge od postle, vse rože, vse kozarce… Pa kaj vse je že požrla, ojoj, se še spomnim, ko je požrla kilo surovega riža in kako ga je potem brizgala iz sebe še dva dni. Pa 700 gramski Merci - s papirčki vred… Ojoj, kaj vse smo doživel.

Ampak punca je res legenda. Tok operacij, tok bolezni pa vsega hudega je preživela, pa tok pozitivna pa optimistična pa tok zaupljiva pa prijazna.

Sonček moj, je ona. In tole je njena pesmica!