dnevnik

No tko, prišli smo dlje kot zadnjič . Najina žvauca ima dobre tri centi in besno utripa. Morm rečt, da se ji pa že vid, da bo zlo lepa in pametna. Sej starši smo baje lahko mal nekritični, naši so najlepši, pa tut če majo dobesedno rep, a ne?

Je bla naporna urca, sm bla živčna. Nekak na uno vižo o človeku, ki ga enkrat kača pič in te reči z vrvmi in to.

Ampak vse kul . Ni mi zastonj slabo.

Nekje sm prebrala, da zdej paglavc (ko enkrat vidiš slikco, ti je tut jasno od kje izraz za paglavce, ki se derejo pod balkonom in ti mečejo fuzbalsko žogo v šipo) že razvija notranje uho. In petrček je reku O, zdej bom pa velik pel, res bom velik pel! In Bučka je sklonila svojo sivo glavo in jst sm si rekla Kurc, kaj pa jezik steguješ. In petrček je ves srečen reku Oblubm! In smo bli vsi zadovolni. In jst sm si rekla Zdej pa ne bom več tokrat kurc rekla.

In tko. Prvo fazo smo uspešno preživel.

Sam dohtarjev se pa ne bom losala. Ojej.

Ampak glavn, da mi ni zastonj slabo .