dnevnik

Dons sm mela strašne sanje, strašne. Ne zgodi se lih pogosto, da se zbudim vsa razburjena, z razbijajočim srcem in še enim čist v grlu. Ojoj. Sm sanjala (in zadnje čase res noro sanjam), da sm mela enga študenta na ogledu stanovanja. Mu torej razkazujem stanovanje (mimgrede, šokirana sm bla zarad stanja spalnice, sm mela v spominu, da sva zadnjič flet reees briljantno pospravila in pomila, je bla pa v spalnici kr neka krama nametana, škatle in cunje in deke - sm se že sam zarad tega skor zbudila! no, ampak poslušte naprej…), nakar se kr naenkrat v fletu prikažeta še dve študentki (in ni to, kar si mislite). Razlagam kaj pa kako, tuki je kopalnica, tm je še ena soba… nakar uleti še ene par študentov, pa še ene par študentov, mal se okol obrnem, pa je bil cel flet nabit s študentarijo, vsi so ga pil, kadil, razbijal, norel, zlival vodo iz umivalnika, cela štala vglavnem in jih nisem mogla vn spravt. Hočm poklicat petrčka, da pride narest red, sm pa vidla, da so mi telefon razbil. Šibam na hodnik, kličem Bučko (Buuučka, Bučka), una pa vsa histerična laufa po štengah gor pa dol, ni vedla kaj bi, reva. Pol najdem snažilko in jo prosm za telefon, so ble pa tipke v nekih čudnih znakih, sploh se ni dal normalno pritiskat jih, kr neki… Začne me grabit panika, kaj bojo uni moroni nardil iz stanovanja, pa se spomnim prekaljene finte, da jim zaklenem hodnik in preprečim izhod, od sosede pa pokličem policijo. Jih zaklenem, nakar ugotovim, da sm z njimi not zaklenila tut Bučko! No, tuki mi je pa srce že nažigal k sto vragov in sm se zbudila s široko razširjenimi očmi (in lulat me je za popizdit, mimgrede) in najhuj je blo pa to, da sm pol v budnem stanju kr še naprej napletala zgodbo, kaj vse so uni morilci nardil z mojo Bučko… nakar sm se raj nasilno prestavila na morje, ker očitno (očitno!) se mi je bledl. Šla sm lulat in pol sm zaspala.

Nekje sm brala (in res morm nehat brat take kozlarije), da  nosečnice blazno intenzivno sanjajo.

Je pa še dobr, da nism pol nadaljnje pol noči začela gruntat o tem, kako nič več ne zaupam policiji. Ker, če bi lih hotla,  bi komot nadaljevala zgodbo… recimo, kličem policijo, pa ne pride al pa pride, pa nč ne nardi… pa take. Na srečo nism, kar pa ne pomen, da jim zaupam. Ker jim ne. Ker včas s tem nism mela težav. Vedno čist dobre izkušnje, vedno so mi odgovarjal na moja pisma (komuniciram pač, kot bi vsak zaveden državljan moral). Ampak a veste, da je stanje v zadnje času pa res slabše. Recimo, v obravnavi (al pa raj v predalu) majo dve moji zadevi že od 3. januarja, ne bu ne mu. Ena se tiče njihove intervencije bojda v najinem stanovanju, čeprav se je izkazal, da je bla en štuk višje… druga pa semaforja, kjer me vsako jutro skor povozi vsaj 5 avtov, ki grejo v rdečo. Nula in nič. Za une golobčke sva težila k kretena, da so končno izdavl, da bojo zadevo predal tožilstvu (aha, bojo), za miške pa sploh odgovoril niso. Da ne omenjal divje nočne zabave Premierja Senice, da so se šipe tresle, polcaj pa prav, da so ble krive Križanke pa MOL pa ne vem kaj še. Po moji obširni raziskavi in ko sm jih seznanila z ugotovitvami so pa le priznal, da se je zabava odvijala v privat bajti. Ma nemoj. Vedno sm vglavnem zaupala policiji, po temle Baričeviču jebenmu pa čist nič več. In ko sm oni dan tkole v mislih povezovala ena in ena in prišla do teh alarmantnih zaključkov (še dobr, da lohk primerjam njihove odzive pod različnim šefovjem), me ne bo noben nč več prepriču. Odličnost vsake klinčeve štacune je povezana s šefom, v končni fazi tut Maximarket ni več kar je bil. V tej banditski državi je res težko še komu zaupat. In jst si res težko predstavljam, kaj bi se zgodil, če bi me posilil kak slavni Baričevič. S psi so očitno kr zaključil zadevo, une poškodbe rektumov, črevesja, raztrganine in krvavitve so lohk da nastale zarad sredstva za evtanazijo, sam koko zdej to, če očitno sploh niso bli evtanazirani ampak postreljeni? Vglavnem, jst sm čist paf, kje to živimo in na srečo resno verjamem v to, da za vsako od teh pokvarjenih riti raste kak 43 cm dildo.

Drgač pa, da ne boste mislil, da sm kej ekstra razburjena… ne, ne, sam… komuniciram pač. V rokavu mam še drobtinico o šovinizmu pa o spreminjanju sveta, strašn fascinantni temi.