dnevnik

Sej ne vem kako bi lahko še drugač opisala tokratni 9 dnevni boravak na morju. Razen (itak) - noro lepo. In noro delavno. In kakšno vreme… Ampak točno tist teden, in noben drug, je blo tko bajno, brez oblačka, sonce kokr v najhujšem poletju, milina. Za psa, za Murčija, za nas, za rastline, za ploščice. Delal smo pa tok, da sva bla zadnji večer že čist fertik. Najprej sva vstajala ob pol sedmih, pol ob sedmih, pol 20 čez 7, pol pa že ob osmih. Vse bolel, ampak noben ni jamru (razen jst).

Če ste mislil, kaka limona brezenergična da sm, ker sm vas mogoče sama vodila v to smer, morm ta moment hit takoj nujno povedat, da sploh nism bla limona brezenergična. Da sm vse oplela, pokosila, posadila, pomagala polagat ploščice, fugirala, barvala vrata, kuhala in pospravlala in povrh vsega še skoz delala ah in oh, kok je lepo.

Zgodil se je tudi dan, ko je tamala živalca prvič ruknila petrčka v dlan in to je bil reees fin dan. O tem kako je živahna in poredna bom pa še pol kako rekla, miga k da je čist po Bučki.

Vglavnem, vse rastline, ki sva jih zasadila lani pa letos pozimi, vse so preživele, vse poganjajo tko, da bi jih lahko sprot gledal rast, cvetijo in vse so nekam roza. Še brnistra, za katero smo bli vsi nekak 100%, da je ipak rumena, ker dol pač ni drugačnih, je… rdeče roza. Vse levizije so roza in z napetostjo sva pričakovala odpiranje popkov pri eni, ki je kazala znake, da bi znala bit oranžna. In lej, ko se je odprla, je bla en dan res oranžna. No, pa kaj, smo pač taka vesela roza druščina, pr nas doma.

Pa mamo tut že prvi pridelek na figi. Mamo eno figo in to bo težak boj, kdo jo bo dobil! Odprte so tut stavnice o številu plodov avgusta, jst pravim, da jih bo 6. To se mi zdi kr u redu.

Ploščice… o, kako je zdej lepo! Vse se niso uspele nalimat, neki bo še treba delat, ampak večina pa je in sm čist paf, kako to drugač zdej zgleda.

Kuzelci sta se meli itak fajn, Murči pa tut. Se je pasel in je bil čist važen, da je edini pujs, ki je bil na morju in ko smo prišli domov je takoj vsem ostalim prascem povedal, da on bo pa še šel, drugi pa ne. Vse to on pove leže na hrbtu, ker tko je zdej naštelan. Da leži na hrbtu in noge mu štrlijo na vse strani in se muva okol kokr kačica in žre. Ko sm mal računala kok je že star, tale krjavelj, sm bla tut kr zadovolna. Tm okol 6 let ma že, kdo bi si mislu. Moj mali umazanoriti spaček.

Bučka… no, Bučka si pač zasluži svoj razdelek, če ne druzga zato, ker je tko hecna. Ob jutrih se nam je pridružila pri zajtrku…

… je ljubitelj sladoleda…

… in kislega mleka (tko ku jst, sam jst ga vseen mal bolj sofisticirano zaužijem)…

Ampak petrček je bil pa res ful ful priden.

In tkole je blo zadnji dan, ko smo šli domov. Mal je scal .

Človk bi reku, da grem čez 3 tedne spet dol. U ja. Edin problem je, ker mi peter noče montirat moje čudovite viseče mreže, ker ji ne zaupa, ker so jo zihr nardil kitajci in je nevarna. To je edin problem.

[Show as slideshow]