Dišeča mora

Ta naša sivka je čudovita, res. Je pa tut moja dnevna mora. Tok je ogromna, da zaseda praktično celo pot in prostora je lih za enga človeka, ki potegne(m) vamp not. Ampak jst ne hodim sama tm okol, jst grem vedno vsaj z Nežko, včasih z obema. In prostora za voziček pa enga, k vamp not vleče (in si hkrati ne upa dihat, dobra kombinacija, posebi ker moram še precej težak voz gurat v klanc) enostavno ni. No, je… ampak tko, da pometaš po sivki oziroma boljš… po čebelah.

Ogromn jih je, ogromn. In mene bo kr kap od tega. Najmanj si pa želim kak šok doživet od čebele na morju, al pa da nežko nabode kaka. Res mi je bedno, totalno. Skrbi me in mi ni fajn. In se veselim minute, ko jo bo peter porezu.

Če koga zanima, se mi lahko javi, dobi kak šop.