Beeeh, kakšen dan… Neža se je zbudila neki čez 5 in to je najhujša možna ura za njeno zbujanje. Nikakor namreč ne bo več zaspala nazaj, vsaj ne drugač kokr na meni v stolu. Mi je brenčal po glavi, vsa zlomljena sm sanjarila o čudežnem čudežu, da bi se tist stol, na katerem sem guncala tamalo, raztegnil v posteljo… tko šššš, mehkobno, kot da bi se pogreznil v maslo… noge bi raztegnila, froc še vedel ne bi. In bi obe idilično spali še do osmih. Sedmih. Pol sedmih?
Ampak čudežnih čudežev jasno ni. In tko sva ob mraku že topotali naokol, risali z nohti po tabli, čiča gor pa čiča dol, knjigice brali in rihtali žvali. Pipica noče jest od včeri oziroma je zlo neki izbirčna. Vsa je nekam boga in sva jo z nežko lepo pregledali, spucali, posebi nafutrali, s šprico ji dali za jest pa pit. Nežka je v vsem sodelovala in mi je tut zlo pmagala. Mi prinese vse, kar jo prosim, škarjice za nohte pa brokoli, recimo. Brokoli je edin hotla jest Pipica, zato. (In pol sva tist brokoli pustili na tleh, pa sva nesli pipico v kopalnico mal porihtat in sm prosila nežo, da mi prinese brokoli, pa je nekam dolg ni blo nazaj, pogledam v dnevno in tamala mrzlično išče un brokoli okol, nakar ga zagleda v bučkinem gobcu in se začne razburjat – v stilu badum badum… Bučka je brokoli od pipice pojedla!!… Ja, bučka je res en tepec od psa, ampak neža je pa prej pojedla tri briketke od pujsov, ker sva meli za vsazga pujsa po enga in namest, da bi jih njim dala, jih je sama požvečila. Tko da mamo dve budali zgleda doma, še peter da začne kake pirovske flaše grist pa smo zmagal)
Vglavnem…
No, pipico sm čez dan tok preguncala, da je prejle tut radič spet jedla. Pazi se, punca, jutr maš da prideš k seb!
Vedno mi je tko hudo, ko je s kom kej narobe, se zavem, da niso več najmlajši in da… koko bi rekla, jih mam vedno manj. Revčki moji svinjski.
Kar se pa ostalga tiče… no, neki bo treba narest. Sam da tale migrenski teden mine, po pa
akcija.
Začnem z listkom za v štacuno, sej veste… babe pa šoping. (sicer ponavad ni mišljen šoping kamutove moke pa lanenih semen, ampak pustmo malenkosti).
A prou, pustmo jih.
Ja sej, pustmo malenkosti
Čeprav se men zadnje čase glih kontra dogaja. Včeraj sem šla po dolgem času z namenom kupit kakšno pustmo malenkost, pa končala v Vita Careu glih pri mokah, pa zrnju…
Brez veze.
Mah, težko je gledat živalce, ko gre enkrat v to smer, ko veš… Lubice naše zlate. Upam, da ima Pipica samo prehodne težave, res upam. Ob 5h vstajat pa tud, uf, ne morem glih rečt, da sem ti fouš.
Migreno pa tud počas lahko že pošlješ nekam, zdej maš pa dost teh bolezni. Evo, pomlad prihaja, zdaj bo šlo zihr na boljš vse skup, aprou?
No, zdej sm si razčistila še kaj oz. kje je vita care, dons se ga lotim.
Pipica je zdej v redu, vse popapa. Včasih ma kak pujs slab dan al pa dva, pa mal hranjenja po šprici zgleda pomaga, da zalaufa spet po starem. Upam, no.
Drgač pa… prou