Bolnička

Dons je pa po dolgem času ratalo jutro brez tenzije v glavi in sm zihr, da gre to na račun moje dobre volje in domačega polnozrnatega pšeničnega in pirinega kruha in pirinih pecivov in sveže stisnjenega pomarančnega soka in nč nažiranja s cukrom in manj kave in s tem, da sm včeri tko fajn tekla celih 35 minut. Sm zihr.

Zjutri me po dolgem času ni bolela glava!

Mal mi pa je takoj, ko sem vstala, vznemirila želodec Nežka. Ko sm jo šla iskat v sobo me je pričakala sede v tkorekoč mlaki krvi. S totalno krvavim nosom. In res sm se nekolk vznemirla, majke mi. Brrr. Ne vem kaj je blo, ampak očitno se ji je ponoč kri usula iz noska, zgleda zarad tega sranja sranjastega z njenimi stalnimi prehladi, virozami al karkol že je vse to. Od pondelka je spet vsa bolna, včeri je fajn kuhala cel dan, dons pa tut še kr.

Revčka, pa tko je rada v vrtcu.

In tko se gremo.

 

This entry was posted in dnevnik, Moje, Neža, Počutje, tek, telovadba, Zdravje. Bookmark the permalink.

One Response to Bolnička

  1. stasa says:

    ojej. a si ji dajala kaj takega v noska, kakšen operil al sam fiziološko? meni se je tudi začela kar sem in tja kri pojavljati v nosu te dni, pa sploh neki velik ne smrkam. tko, ene trikrat na dan moram mal pihnit, ko pridem notri, pa tko. mogoče je povezano z otoplitvijo???

    oh, božica nežka. pr janezku vidim, kako gre rad v vrtec, kar jokal je, ko je šla anuša. tako da mi je žal zanjo.

Leave a Reply