May 17

V Tivoliju je fajn. Zlo mi je blo všeč, da je bil končno en lep dan, tistga scanja mam že mal vrh glave.

20100516_124516_dsc_2886.jpg

A ni luškana, naša gospa Kocina?

Drgač mam pa v tivoliju vedno priložnost opazovat kako so kej vzgojeni raznorazni ljudje, recimo otroc al pa pesjanarji. Od tega, da še vedno opažam zlo velik folka, ki ne pobira drekov za svojimi cucki in me to blazno jezi, do tega, da dostkrat ne morm bit kej druzga kokr zgrožena, kako nevzgojeni so eni froci in kok je to enostavno… grozn. Ne morm razumet, da tastari pustijo frocovje, da lovi veverice in se moronsko dere, ko laufa za unimi ubogimi žvalmi, do tega da mečejo kamne in palce v golobe. Recimo. Baba pa zraven čveka z drugo babo in je pomožnosti še vsa blažena, kakšnega pametnega froca ma. Kako morjo, kako morjo pustit, recimo, da laufajo za vevericami? Joj, kok enih na grd način razvajenih, zoprnih otrok se tkole vid. Joj. Ampak res, joj.

In une Hihi, boš že vidla, ko boš mela svojga… ne palijo. Noseča al pa ne, do takih nimam čist nč več razumevanja kokr sm ga mela pred enim letom. Al pa kdajkol.

May 10

Včeri smo šli gledat naš novi stadion pa dvorano (to me je bolj zanimal kokr stadion, ker v dvorani kdaj bom, recimo bi gledala Barcelono pa Olimpiakos, na stadionu pa pomoje lih ne bom kej dost) in mi je blo fajn.

Pr teh gradbenih zadevah mi je vedno tko fascinantno, kako kr neki rata. Tm eni delavci neki brklajo, vedno k se mim pelješ en mal po tleh brska, pet jih okol modruje, čez en cajt pa evo ti ga na…

20100509_175726_dsc_2503.jpg

20100509_182102_dsc_2530.jpg

20100509_182834_dsc_2552.jpg

… kr zraste takale reč. Face.

Faca.

20100509_183148_dsc_2568.jpg

Pometla je vso svinarijo s tal. Ker dejstvo je, če je treba počivat, je treba počivat.

To smo pa me tri.

20100509_183442_dsc_2580.jpg

In komi čakam kak basket. Recimo olimpija proti bački palanki. Kej tazga.

Apr 22

Spet nism lih kej velik spala, mislm, da sm zaspala ene 5 minut pred zvonjenjem ure. Ampak sm kr dobr prenesla, zgleda sm se že mal navadla. Vsesorta heci so ponoč, scal je k pr norcih, petrček je smrčkal, pol začnejo ptički žvižgat, pol pa kr noče ratat dan in ga morm budno čakat. Pol oče vstane in pol se jst spravim zaspat. In pol zvoni ura. Pa lačna sm bla celo noč, k volk. To je zoprn. Ker če bi šla jest, bi se vendar zbudila! In prisežem, da moj trebuh včeri zjutri še ni bil tko velik, kokr dons. Ker mu zjutri rečem živjo, zato to dobr vem.

Včerajšnji sprehod je bil pa mal po mestu pa mal po tivoliju in z malo Bu skoz neki čvekava (sej, kadar plačuje davke, je čist soliden cuck tole).

20100421_182108_dsc_1982.jpg20100421_183046_dsc_1983.jpg
20100421_183250_dsc_1989.jpg20100421_184042_dsc_2000.jpg

Mala Bu je taka lepa punca!

20100421_184034_dsc_1999.jpg20100421_184652_dsc_2004.jpg
20100421_184936_dsc_2011.jpg20100421_185538_dsc_2021.jpg

Ta grafit mi je bil pa kr tko všeč, kaj jst vem zakaj, skoz že mim njega hodim in šele zadnje čase sm ga res opazila. Strašn smešn.

20100421_185806_dsc_2024.jpg

Pa naša vremenska postaja:

20100421_190244_dsc_2028.jpg

Pa rože z mojega vrta (ok, sej niso lih čiiiist z mojga vrta, no)…

20100421_183926_dsc_1995.jpg

Kot vidite, hodim okol. Vsak dan. Ker ipak se je treba mal rekreirat, ne. Sm zadovolna, da še vedno vsak dan jem govejo juho, jogurte, sadje in salate in do zdej sm sam dvakrat big mac menu. Kruh mi dela težave, ampak včeri sm ga vseen jedla, ker morm nujno pojest tavelik kozarc namaza s papriko, drgač me bo peter kregal, ker sm ga v navalu silne želje po tavelkem kozarcu namaza s papriko uvalila v nakupovalni voz in je reku A kakšnega manjšega kozarca ni? In jst sm rekla, da ga bom itak doma z žlico celga takoj pojedla, pol mi pa ni več pasal doma z žlico ga jest… no, in zdej ga morm pojest, da se ne pokvar, ker drgač me bo peter kregu. In pol mi ni blo dobr.

Mogoče sm zato bolj slabo spala.

Vglavnem, ne redim se k peršička, kar se mi zdi kul.

Tole pa sva midve.

p1170220.jpg

In jutri gremo na morje!

Oct 9

Petki so fajn. Zato, ker se ob petkih študentom očitno ne mudi zjutri nikamor, posebi ne na faks. In so zato avtobusi v primerjavi z ostalimi dnevi v tednu tkorekoč prazni. Zelo zračni. Greš gor, vzameš žurnal, se vsedeš in upaš, da zgledaš dost star, da te una baba v kostimčku s trajno ne gleda preveč postran, ker ji ne odstopiš zica (za vsak slučaj namrgodim faco občasno). Včasih je namreč to, da človk zgleda pretirano mladosten (tišina!), zoprno. Mislm, bolijo me kolena, boli me križ, boli me trebuh, boli me glava, vrti se mi, a razumeš, vse sorta in tko pač je, nism 20 let mlajša (čeprav še zdej ne morm verjet, da We’re not gonna take it datira v daljne leto 1984, drugač povedan… khm… 25 let nazaj, jst se pa še tko živo spomnim kako je blo takrat…). In čist možno je, da je una baba v kostimčku s trajno clo mlajša od mene, al pa ma 40 let, kar pa po mojih kriterijih ni dost staro, da bi ji morala odstopat zic. Zoprne so mi pa tut stare babe, ki uletijo na bus, grejo mim petih frej zicov in se demonstrativno postavijo zraven mojga, pol pa tko presunljivo vzdihujejo, da bi ji človk najraj kar šel po sendvič, da se mal okrepi, ko mora reva uboga stat na busu. Na živce mi gre pa tut una šipa, za katero zdej velik šoferjev busov sedi, ker zgleda butast, če jo pozdravim. Šofer me ne šmirgla, šipa me ne šmirgla, dve zavrnitvi na enkrat… res, mogoče bi bil čas, da postanem mal bolj odločna in ga neham sekat s tem pozdravljanjem vsega in vseh.

Na splošno je pa tko:

- da je Bučka včeri začela močno šepat na levo roko, hkrati pa ni kazale kake pretirane bolečine, kar je spet čist po njeno, sam da se kej dogaja… in da smo vsi v temi in napenjamo možgane, kaj je spet narobe, ko bomo pa že skor pogruntal, bo pa spet vse v redu…
- da bom v službi en cel mesec osamljeno ždela s svojo kavico iz kavomata in pogrešala limetko (klinc pa dopusti, vsi bi ga moral met naenkrat, ne pa kr kadar ga kdo hoče, mislm..)
- da sva šla včeri zvečer po tem, ko sm nakrmila svojga možica s tajskim rižem (jst skuhala) v mesto in se čudila, kaj vse majo v mestu in pol sva tut rekla, da to je zihr tam že eno leto, sam midva v tem letu pač nisva uspela prilest iz hišice in da kok je fajn, da živiva tkole čist v centru in lahko vse to opazujeva, pa tut če mal z zamudo…
- da se še živo spomnim včerajšnjih sanj, ko sm rekla nevrologu, da naj mi nardijo MR, so rekl v redu in me napotil nekam blaaaazno visok in sej veste moj strah pred višino… no, nism mogla do gor, ker je blo preveč grozn (take odprte štenge, mislm, kake ambulante to gradijo?!) in pol so rekl Ja, nč, pol bomo pa nardil CT (ker ta je bil pa v eni lopi pri maximarketu) in ko smo hodil do tja (jst pa operater pa en cel kup specializantov) sm tko subtilno začela namigovat, da CT sm pa že mela, pa če bi ga res še enkrat, ker je moja zdravnica, k je mela enake simptome kokr jst mela akustični nevrom in da se vid sam na MRju ne na CTju in on se je ustavu in reku A, če je pa tko, pol bomo pa nardil MR… nakar je pa dodal, da un diagnostik (in je tko posmehljivo prhnil predse) zihr ni znal dobr prebrat CTja, ker to bi znal dobr narest samo on, ki je operater (kar sm dojela kokr, da je to fuuuul boljš kot samo diagnostik)…
- da Bučka dons zjutri ni več šepala…
- da je torta Zvezda manjša, kokr sm je bla vajena, pa da je tut mal drugačnejša, ampak vseen je bla dobra.

Ja.

Petki so kr fajn.

Evo ti :)

Jun 16

Všeč mi ideja baleta na Prešercu, všeč všeč všeč. Sva bla včeri zvečer na Labodjem jezeru, mal v taki Prešernovski preobleki (no, ne mal ampak kr velik), kar zame, k sm tak težek konzervativc, ni lih nek dodaten plus, prej minus, ampak še vedno je bla klasika in še vedno je blo fajn. Rada rada rada. Še fajnejš bi blo, če se ne bi v zadnjem dejanju direkt pred mene vsedla ena gospa… s tako čelado, k je v živo še nism vidla. Čelado velikosti… čelade, kaj čm druzga rečt, natupirana tok natančno, da ne vem kater frizer se še ukvarja s takimi frizurami… Kriza, sm bentila. Nč nism vidla, pol sm pa njej pa gospodu zlezla z glavo skor vmes, sedela sm pa z ritjo čist na robu stola in pol je blo mal bolš.

Enkrat vmes, ko sm mela kurjo polt zarad muske sm rekla Petru Kakšna lepa muska, ne? in on je reku Ozvočenje je slabo. In tko sva se mela fino, vsak po svoje. Ni zaspal, hvalabogu za slabo ozvočenje, je mel vsaj kej za gruntat dve uri.

20090616-006_resize.jpg

20090616-007_resize.jpg

Vglavnem, všeč mi je blo sedet na tak poletni večer sredi lublane, na prešercu, med roji komarjev in z glavo v Čajkovskem. Če bi blo po moje, bi to moral bit vsak teden, ampak seveda vsak teden drug balet. In jst bi bla tam. Fajn mi je blo tut, ker smo lahko gledali kako se ogrevajo, to se mi tut zdi taka fina ideja. Pripeljat to med ljudi. Fajn. Fotkala med predstavo valda nisem, čeprav so to delal, ampak men se to nekak ne zdi. Sm pa vseen stisnila tri ibr kvalitetne posnetke med aplavzom, Petru sm pa rekla naj ta čas ploska namest mene.

20090616-009_resize.jpg

20090616-010_resize.jpg

20090616-012_resize.jpg

Lepotička, mi je bla všeč!

Drgač me je pa včeri cel dan pasje bolel uho, od par minutne klime v službi (sovražim klimo, takoj mam težave). Ponavad me mine po enem času, včeri me je pa držal dokler nism zaspala. Bolel k svina. In kaj sm druzga hotla, kot si na prešercu, sred kulturno umetniškega dogajanja, zatlačit kos rute v uho. Mal slabš sm slišala, ampak je pomagal. Mogoče bom na televiziji.

Še bolj drugač pa ugotavljam, da sm imuna na čare slaščic in posebi sladoleda. Peter si ga je šel iskat pred baletom, jst ga pa tut videt ne morm. To je res hecn. Včas bi dušo prodala za pistacijo iz Zvezde. Al pa čokolado. Fuj. Vsak večer (in tko je blo tut včeri, sred kulturno umetniškega dogajanja) pa ratam tko lačna, kot da bi mela lukno v želodcu. Praznino. Lačna, da bi pojedla fuuul musake, ma kaj pojedla, kr zarila bi se vanjo. Če bi jo mela. Pa če se ne bi razumsko odločala, da takšno nočno žrtje ipak ni najbolj modro. In pol sm lačna, ampak zaspim pa vseen.

Vglavnem, super fino, da sm končno spet vidla en balet. Sm pa, ja, to sm pa pozabla povedat, včeri precej impulzivno kupila karti za naju z Limetko za Traviato. To bo pa šele konc julija, ampak se veselim. Nisem strašen operni fen, ampak Traviato mam pa rada, verjetno edina opera, da jo zmorem od začetka do konca, ker ni treba čakat tri ure za kako lepo arijo. No, in tko.

Mislim, da svojim novo nastajajočim celicam nudim dovoljšno kulturno umetniško možnost razvijanja, bo treba pa tut kak basket pogledat pa mal pizdit pa tko, ipak ne bi rada, da bi ble novo nastajajoče celice totaln Sisi.

Dec 26

Kuharija

Z Bučko sva se lotili mešanja sadja z mesom in sicer sva tokrat suhe češplje zmešali s svinjino, po receptu (seveda), k sm ga ujela na travel kanalu. Blo je… mmmmmm… Ja, blo je mmmmmm. Not gre še feferon, ingver, sojina omaka, čili, rjav sladkor pa česen. Zraven pa riž.

20081226-055.jpg20081226-057.jpg20081226-062.jpg20081226-078.jpg
20081226-085.jpg20081226-090.jpg20081226-094.jpg20081226-098.jpg
20081226-102.jpg20081226-107.jpg20081226-116.jpg20081226-151.jpg

Bučka…

… mora v tem mrazu nujno nosit bundo. In tega hudiča oblečt je blazno zabavna igrca.  :)

20081226-167.jpg20081226-171.jpg20081226-177.jpg
20081226-172.jpg20081226-174.jpg20081226-173.jpg20081226-181.jpg

V mestu je pa mrzlo pa lepo. In niti ena petarda ni počla v času, ko sva pohajala okol.

20081226-023.jpg20081226-026.jpg20081226-029.jpg20081226-040.jpg
20081226-015.jpg20081226-018.jpg20081226-019.jpg20081226-020.jpg
20081226-021.jpg20081226-025.jpg20081226-027.jpg20081226-030.jpg
20081226-043.jpg20081226-047.jpg20081226-050.jpg20081226-051.jpg

Drugač pa nč. Dons sva probala Petru revežu kr v leklerku kupit kako srajco, ker ipak rab srajco za v Scalo.  Na konc une za 5 eurov niso mel več v pravi velikosti, pa sva rekla klinc, kr una bo dobra, k je že v omari. Jutr bo treba pa mal prah spucat z reklca. Pa probat, če gre gor. To je res najboljš počet en dan pred odhodom, seveda. Kdo ve kje ma čevle… To bo ene sitnobe jutr, že vidm :) .

Ful se veselim!

V nedeljo greva namreč v Scalo. Če še ne veste.

Dec 12

Kako res čudovito, da je petek in da sm bla že tok pridna. Vse je pospravljeno, jutr morm pod nujno samo omaro zrihtat, preden začnejo miške ven lest. Sej miške ratajo, če nimaš omare pospravljene, a ne? Pa žabe nastanejo v buščku, če preveč vode popupaš, a ne? Pa dedek mlaz je tut, a ne?

Mi je edin mal žal, da ščije. Sva mislila mal Žarka peljat po večerni lublani, pa z marelo nekak ni čist tko… fajn.

V sredo smo šli na bowling, na tako interno službeno zabavo. Matr, kok je men to dobr počet. Že dolg nism bla, je bil že čas, da sem se mal spomnila, zakaj mi je to tak žur. Supr zabava, res. Sam mal velik nas je blo, pa je bla gužva. V tem novoletnem času pa nimaš šans rezervirat več prog za več časa, če tega ne nardiš že dva mesca prej. Škoda, ker nas je vse zlo zintrigiral, da bi kr še bowlal :) . Ampak pica pa igrce s srečelovom so ble tut fajn potem. In pomislite, domov sm prišla za petrom… To je dondons že cela umetnost. Zadnjič sm iz pumpa prišla ob devetih, par minut za mano pa on. Iz službe. Kok mu je blo žal, da ni mal pohitel in bil par minutk pred mano doma, da bi si vsaj v miru lepo čevle dol dal pa cajtng v roke in se delal, kok dolg je že doma pa kje se jst potepam. In če že obstaja kaka šansa, da bi bil doma prej, ga pošljem v štacuno. Pa smo spet pečeni.

Včeri sm pa izkoristila neki lufta in skočila na depilacijo. Moja kozmetičarka me je zlo z občutkom začela napeljevat k umetnim trepalnicam, ki jih zdej baje delajo. Pa sm rekla, da bom razmislila, ampak sm to tut zlo hitr nardila v glavi. Ne, umetne trepalnice ne bi ble zame. Če bi to blo trajno, ajde, dej nared mal bolj temne pa daljše, pa bi to blo čist kul. Sam k to ni trajno. Ker tut te dlake odpadajo in jst mam sploh fiksno, da si jih skoz neki drkam in ne, umetne trepalnice sploh niso zame.

20081214-033.jpgDomov grede sm si zarad luknje v dežju mal ogledala lučke po lublani. Še nism nč bla tkole zvečer, je lepo. In sm padla v en filing novoletnih vzdihov in sm šla v eno orientalsko štacuno, kjer ni da ni in še sam za mal dnarja in sm za v službo nabavla ene take luškane pisane bleščeče kuglce. Ki sem jih dons inštalirala po enem šopu vej in zdej mam jst tut (tko kokr Lenči) v službi smrekco. No, pač, un… ni lih smrekca. Un, ne. Drevo.

Ah, spet bo novoletno. Še en teden pa tri dni službe, pol se pa direkt z glavo zakadim v moje piškotke. Mimgrede, a mogoče vemo zakaj se unmu papirju za pečt ljudsko reče peki papir? Mislm, kaki peki papir, kako je sploh pršl do tazga izraza? Razen, če ni to na foro jogija, pol pa ja. Vglavnem, spet bom ful pekla, kokr se poznam. In to se res tko živahno veselim. Ampak letos bom bistveno manj radodarna, iz različnih razlogov. Recesija pa to, treba šparat. Z vsem.

Jun 22

Dons vas bom zasula s fotkami in to čist sam zato, ker je to edino pravilno. Upam, da bojo nežno prepletene z vsebino, tut s tako ekskluzivno kot recimo poročilo s Halidovega koncerta.

(čeprav sm si po eni strani zlo želela zdele že obiskat vilinsko deželo sanj, ker jutr služba in te reči, ampak ne bi dobr spala, če ne bi zaokrožila tega luštnega vikenda z enim zapiskom)

Kokrkol, zadnje cajte mam navado, da vikend zapisek nardim z enim zamahom, navada, ki bi blo fajn, da jo že enkrat zrecikliram v kej bolj plodovitnega, sam kaj, če pa… hm… nimam časa? Pa da ne bi že v štartu zabluzila, kaj sploh je čas in kako je relativen in kako vedno manipuliramo z njim, češ nimam cajta… (da recimo en teden nisem nič laufala)… bi blo fajn, da se držim poti, ki sem si jo zadala. Narest vikend zapisek z enim zamahom.

Ergo.

Vsak vikend se torej začne, recmo, da se že v petek. Pa ga bom spustila, ker razen, da sem spet do poznih ur visela v službi, ni posebi izstopal. Sm bla pa dobre volje, že zato se ga splača omenit kot dober uvod v soboto.

Sobota pa taka luštna lublanska klasika. Zjutri (če je ob pol dvanajstih zjutri) sva popokala Bučko in šla srečat Žarkota iz Sarajeva k Mačku. Je blo vroče, ampak tut za Bučko še vedno solidno. Zgleda ma zdej več kondicije za tele mestne sprehode in zato tok raj poseda po lokalih pa se po hrbtu meče pa koketira z vsemi, ki morjo mim nje, al pa tut, če jim ni treba, tut če je v resnici ne marajo, ona kr koketira. In je zadovolna in tut drugi so, tut uni, k je v resnici sploh kao ne marajo. Vsi so nekak benevolentni do njenih oslarij, kako ne bi bli, sej jih drgač tko grdo pogledam, da jim pes takoj rata simpatičen :lol: (ok, sej ne, no, sej pustim ljudem, da živijo, tut, če ne marajo Bučke, bohjihnimart).

Španciral smo mal sem pa ke, pol smo zavil na Grad in pol smo odvil dol na pico. Žarko se ni dal pregovorit, da bi šel z nama na Halida, je raj mahnu nazaj dol v obmorski kraj, kjer mora revež delat. Jst sem se pa že počas začenjala veselit večera. Do zdej ste verjetno že dojel, da sva karte za Halida dubla, ne. No, nisva jih dubla, sva jih kr plačala in tut ne tko pocen, je bla kr 27€ ena. To se mi zdi mal preveč, čeprav mava zdej 2 cedeja od Halida doma, sam vseen. Je pa tut res, da je blo verjetno na račun tega (pa fuzbala?) neki manj folka in zato vzdušje kar se mene tiče stokrat bolj kulsko kot, če bi bla divja gužva. Ker divja gužva saks.

Halid je torej kljub fuzbalu prišel in jst vam mom povedat, da je res carski. Matr, da bom sam še po tehle koncertih hodila, kok so kul! Grozn mi je blo žal, da nism mela fotiča s sabo, da bi vsaj mal tistga vzdušja sem nalimala, sam me vedno skrbi, ker ne vem kaka je politika glede fotičev in ga res ne bi rada pustila pr kakem varnostniku. Kot sm rekla, koncert pa 1A. Ene par komadov sem že prej poslušala, da sm mela mal filinga kaj bo in to v živo slišat je še tok bolj carsko. Čudovitih neki komadov ma in jih dons že cel dan drgnem, Miljacka pa Čardak sta od tanovih, neki sem jih pa, začuda, pomalem poznala že od prej, kdovekdaj - Sarajevo npr., pa taki, k jim ne vem naslova. Izredno sm bla zadovolna, izredno. Prišla sta tut Alka Vujica pa Kemal stara sabla Monteno, ki je pa tut en težek frajer. Parkrat zvečer so me na smrt prestrašle neke detonacije, ki sem jih (stereotipno) povezala z navdušenjem nad koncertom (hehe, ja, kaj čmo, povem čist po resnic), nakar dons zvem, da ga je filharmonija srala s posebnimi efekti. Visoka kultura, torej, čist nasprotno temu, kar sm jst mislila, da je :D . Morm pa povedat, da ehm… ne vem, je Hari zgleda zbolel, al kako (oganizator tega jasno ne bo priznal), ker fant ni predstavljal enga od Halidovih prjatlov in ni nastopil. Sam tega razočaranja v bistvu nisem niti začutila, lohk bi rekla, da sploh nism bla razočarana. Peter pa še vedno ne verjame, da sm Harija vidla med publiko, majke mi, on je bil in vsi so mu dajal ruke, garant je bil on.

No, kokrkol, zdej je čas, da vas udarim s prvim paketom ambientalnih fotografij visoke kvalitete. Predstavljam vam torej Halida!

halid11.jpg halid22.jpg

Za nedeljo pa pejte na drugi post, ker je tale, kokr sm lihkar opazila, že ibr ibr dolg. Ajde, se vidmo dol!

Jun 22

O, čau, evo mene. Bom tukile nadaljevala s pokoncertnim vzdušjem pa z nedeljo, da bom delovala pridno.

No, Halid je torej tkole bil. Res sm srečna, da sm Petra odvlekla tja, pa sej se ni nič branil. Križanke so zakon, pa še tko fajn bliz doma so. Sm naprimer že vnaprej vedla, da bo Alka pela, ker sm jo poslušala cel popoldne vadit. Sm tut vedla kere komade bo pela, tok bliz Križankam sm doma. Ah, kok je fajn doma. To tko, mimgrede povem. Mam tole šavje iz trga tokrat:

20080622savje.jpg

Dopade.

20080622-082_1.jpgNo, nedelja je bla pa tut čist taka… luštna, ne. Sva šla dopoldne po lublani, mal po bolšjaku pa tko, na rižev sladoled v Zvezdo (mmmmm, kok je dooober), in jst morm povedat, da sm čist zalublena v lublano. Tko mi je fajn špancirat po centru, tko je vse luštn, živo pa lepo, mejhno in… kaj naj rečem, bliz doma :lol: . Kr obožujem te naše sprehode, art market, bolšjak, tržnica, zaprt promet… To je tko odlično, da so spucal taksiste pa avtobuse iz centra, pa slovenska je zaprta pa lohk hodiš po sred ceste. Luštn je, luštn luštn.

Slikce pa dol, pejte v naslednji post, da bom bol pridna in ne bo vse v enem.

Jun 22

Moja Lublana dons…

« Previous Entries