dnevnik

Kaj je to?

Pardon, napačna fotka. Lahko pa vseen poveste, jst kljub nekakšnemu po(ne)srečenemu agronomskemu ozadju nimam pojma.

Vglavnem, kaj je TO?

No, kaj slovenskega mam v vratu, da me tko boli, če ga probam sukat okol? Nagradna igrica - kdo si izmisli lepši slovenski izraz za

musklfibr in

heksenšus.

Da vidim, če bi mi lahko pariral v scrabblu .

P.S. Ne me prašat zakaj sm besedi pobarvala lih po madžarsk…

tip tip tip…

ok, lahko tipkam.

Česar ne morm ravno trdit za ostale adrenalinske aktivnosti, kot so naprimer hoja, vsedanje in vstajanja, držanje žlice v roki, al pa šalce. Praskanje za ušesi je možno samo, če si glavo pripeljem do roke, ker roka ne more do glave.

Ja, sm bla na bodipumpu.

Bodypump

Super je blo, ampak nekak moja prekaljena ideja, da bom za prvič delala sam s palco, ni delala, ker je trener reku, da naj si kr dam kej gor, alo alo, dejmo dejmo. OK, nebodipametna sm si na vsako stran dala utež, ki sem jo prvo zagledala in to ni bla ena kila na vsaki strani ampak dve pa pol. Res krasna dopolnilna ideja. Ker na bodypumpu se delajo vaje za vse božje skupine mišic, ki obstajajo in evo ti ga na. Na wc se komi vsedem, kaj vsedem… kr vržem se, še boljš je, če se lahko na kej oprem. Ampak noge bi še nekak sfejkala eno tako izi gruvi  ibr sproščeno hojo, sam še en velik tranzistor tm pri glavi gor mi manjka, ampak roke… roke… Bom tkole rekla… komunikacija med njimi pa ostalim delom telesa je kr močno okrnjena. Ponoč sem se v postli obračala pa tko, da sm se najprej mal zanihala, ustvarla tak trampolin efekt in hopa, sm se praktično v zraku obrnila in padla na jogi v željeni pozi. No, tko nekak.

Sm mela še idejo čez vikend it laufat. Aha. Veš de

Drugač sm pa zlo navdušena, mi je ful všeč tam, pa zdej že vse vem kaj morm narest. Ker prvič je tko mal strašljiv, vsi se nekam zapodijo, si začnejo zidat ene hiše iz raznih elementov, pa to, pa to, pa tko vse si dajo… jst sm vestno ponavljala, ampak naslednjič pa ne bom več. Pa eno kilo si bom dala gor, čeprav je reku trener, da me ne sme bit strah uteži. No, sej mene ni strah uteži, ampak povej to mojim mišičkam. Ker so revce zlo prestrašene zadnja dva dneva.Vglavnem, supr mi je blo in res hec, kako pojma nimam o anaerobni telovadbi, nč nisi zadiham, sam švic mi je začel enkrat padat dol in sm si rekla O, hec, kr švic mi dol pada, zgleda, da se kr matram. Seveda, da se matram mi je blo zlo hitr jasno, ko so mi v nekih trenutkih mišice čist odpovedale pokorščino. Takoj po telovadbi sm še kr bla fit, ni tko kot po teku, ampak pol doma je pa name legla ena taka elegantna, spokojna utrujenost. Dobra. Da ne omenjam kako hecn je blo it po štengah na dol. Wiwuwiwu so delale noge. Hehe. Ampak vseen, supr telovadba, bom hodila. Sam zdej bom šla dvakrat na bodyjam, ker sem z utežmi tale teden pomoje mal na bojni nogi. Mam pa mesečno karto za vse programe, tko da lohk hodim na kar hočem kadarkol. To se mi zdi fajn. Razen, ne vem, a ne, da ni pameten it s takim ibr hudim musklfibrom sper kvihtat? Musklfiber sem že mela, sam verjemite, tale je tak katastrofalen. Ja, jutr bo zabavno.

Ostalo, nič manj pomembno

Drugač sm se pa zadnje dni tut kr mal razvajala s šopingom. Včeri sva cel dan porabila za iskanje ene bele srajčke zame (da mam za k novi kikli, ne) in jst ne vem, če sm že kdaj vidla tok belih srajčk, pa nobena mi ni bla kul. Ker pač nism iskala klasične. In pol sm jo našla v zadnji zadnji varianti, ko je blo že vse zaprt skor, v Zari. Peter je bil zlo zagret, da mi nakup uspe, ker sm mu obljubila za zvečer masažo, na konc sva bla pa oba tok zmatrana, da sva sam zaspala. Ampak mam pa supr lepo belo srajčko. No, pa še par stvari. Tole pa tole med drugim. Pa eno zeleno kratko bundo. Zlo zadovolna.

Pa tri nove knjige mamo tut doma. Tele:
- Valerio Massimo Manfredi: Cesarstvo zmajev
- Marina Lewycka: Kratka zgodovina traktorjev v ukrajinščini
- Andrea Levy: Mali otok.

Zdej mi kr ni čist jasno, zakaj bi šla brat razne zločine pa kazni pa to…

In za konec.

Nagradno vprašanje kulinarične idile pa je…

V kaj sm tokrat zarila žlico?

Sobota pred mojim drugim nastopom na 10,5 km na LM. Sej je bla dost običajna. Zjutri smo šli v mesto dvignit mojo štartno številko, pol sm pospravljala, bolj mal jedla. Mark me je prašu, če jem nizko vlakninsko hrano, da ne bom mela driske med tekom. Sva pol ugotovila, da to je bolj za une, ki grejo na daljšo pot. Pol sm pojedla en velik lonc kisle repe s fižolom pa bučnim oljem (kok je to dobr, a ni?). Proti večeru sva šla s Petrčkom mal v mesto. Na kostanj pa na rahli (al kakšen že) gozdiček. Lih prav za en dan pred tekom.

Peter je že drugič zavohal, da nism v filingu za kupovat supergaste čevle in me je hotu pelat kupit kaj druzga kot supergaste čevle in pol je kot kakšen kralj reku, da mam sam še eno možnost, ker če bom še enkrat odklonila njegovo ponudbo, da mi bo zbrisu možnost. Jst sm mu rekla, da naj neha sanjat in sm naprej jedla svoj kostanj. Grem stavt, da me bo naslednjič hotu odvlečt v štacuno kupovat supergaste čevle točno takrat, ko bo vedu, da mam strgane štumfe. Pol sva šla mal gledat obleke, kaj vse bi jst mela,povedu mi je kako ta svetovna finančna kriza razturava celo verigo, ker recimo jst ne bom kupila unga plaščka v benetonu, ker nimam dnarja, proizvajalc pa štacuna ne bosta dobila dnarja od mene, bosta propadla in pol ne bojo več rabil programske opreme in bo propadu še peter. In jst sm rekla, da res nočm pomagat komu propast, zato bi blo nujno, da si grem un plašček še enkrat mal bolj od bliz ogledat. Peter je reku, da naj ga neham srat, ker nimava dnarja. Ne razumem kaj me pol izobražuje.

Občutki tega večernega špancira po lublani so bli skor mal zimski. Ni blo mrzlo, ampak tko, mal je dišal po zimskem ozračju, ta tema pa lučke pa tko. Luštn.

Pa novo nagradno uganko mam za vas, da boste vedl, kako intenzivno si želim, da bi svoj prosti čas, ki ga zabijate na tem mojem dnevniku, kar najbolj kakovostno izkoristili. Nagrade (kot ponavadi) ne morem obljubit, ker sem kar se tega tiče čist brez inspiracije, zato naj vam bo nagrada to, da se boste kej lepga naučili .

In nagradno vprašanje visoke kakovosti se glasi: Čigava glava je tole?

………………………………………….

DOPOLNILO:

Tejka je pravilno ugotovila, da ta črna glava spada k Petelinu.

………………………………………….

Bravo torej Tejka! Škoda, k ni nagrade, a ne? Ampak za nagrado si lahko vsi poguglate vse sorta informacij o temule petelinčku. To je pa tut neki!

Tokrat vas bom pa mal pustila švicat. No, kaj mamo pa tuki?

Oblubim, da je težka.

Frikica je ugotovila, da je na sliki uček od polžka! Se vidi v kateri kategoriji si začela laufat

ČESTITAM!

In še dokaz, gospod Polžek z morja!

Kot ponavadi, nagradna igra tut tokrat nima nagrade, ker je pač nima, ker tut če jo ma, se nč ne zgodi. Zadnjič itak niste niti rešil, tko da mi niste mogl diktirat teme naslednjega zapisa, čeprav mi je bil kr izziv, ampak kokrkol. Tukile je, fajn se mejmo!

Torej…

KAJ JE NA FOTKI?

………………………………………..

Zadnjič še neki napišem, pol pa tri tedne miru pred mano. Tut jst ga rabim pred sabo.

Uf.

Kolk stvari za narest. Tokrat si nisem delala kakih spiskov in sm se že mal nasrala. Pozabila pol stvari, ki so ostale za dons. Pa še to sem se ene spomnila včeri zvečer. Bučko cepit, naprimer. Dons sem zato že letela po Logatcu. Pa kako hudiča sm pozabila bučko cepit, no…Ampak to je zdej urejen. O detajlih cepljenja mojga psa ne bi govorila, je preveč boleče, v bistvu je tok boleče, da ni za javnost .

Pol sem bla v dveh poštah, dvignila knjigi (včeri začela brat Ne zapusti me nikdar in je zlo lepo berljiva in se že veselim, da ji kmalu posvetim dovolj kvalitetnega časa, da jo ožamem, mmmm, komi čakam), dvignila priporočeno z Raba, vabilo na zapuščinsko. Bla sem na depilaciji, ki ni šla čist po planih, ker določene dlake niso še ble pripravljene zapustit objema moje kože, ampak jih bojo morje pa sonce pa moja pinceta potolkli. Pol bankomat, ja, puzabla tut kune kupit, pa sm morala po ne vem kolkih letih v NLB. In sm stala četrt ure v vrsti ampak kune tut mam. Recimo, te vse stvari bi blo recimo fajn narest vsaj par dni prej, ampak sm bla tok v službi, da nism sploh mela tistga filinga, da gremo.

Včeri v službi blo še dela čez betico in ko sem se poslovila od pisarne sploh nism bla v tistem dobrem počitniškem filingu, ampak sm pač šla iz službe kokr vsak drug dan. Še kakšnega petka sm se bolj zavedala kokr počitnic včeri.

In zdej… se nekak pripravljam na tist, s čimer sem se hvalila že cel teden. Pospravljanje pa pokanje. Ampak sm morala še Litvo:Rusijo gledat, kar sm bla zlo zadovoljna z rezultatom, pa pol sm mal jedla pa zdele morm še tole napisat, pa mal postopat okol po stanovanju pa gruntat pa bit Baltazar brez kakšnega posebnega razloga, ta, da se mi ne lup pospravljat pač ni dost dober, zato si morm izmislit tut en razlog. Zato pa bom Baltazar.

Aja, žal nagradne uganke z nagrado ni noben rešil, tko da tematiko še naprej izbiram po trenutnem navdihu. Drgač sm skuhala gres, pšenični zdrob, gris, griz, zdriz, kokrkol že rečemu temu, jst mu rečem gres. Žlica je stala pokončno kt smrekca not, ker men zaboga drugačnega gresa še ni ratal skuhat. Drugač ga mam rada tazga bolj tekočega, ampak ker si tazga ne znam skuhat, je tut trd dober. No, a veste zdej.

Nč. Lepo se mejmo vsi skupi, najboljš, da grem. Čez tri tedne pol!

Za vas mam nagradno uganko z naslednjo nagrado: zmagovalec si lahko izbere temo mojga naslednjega zapisa.

Torej, nagradno vprašanje je: v katero od mojih gurmanskih izdelkov sem tokrat zapičila žlico?

Ta bo težka.

P.S. V ozadnju Tapko. Sam puvem.

Sej ne vem, če je fer, da igro imenujem nagradna, ker do zdej nism še nobene nagrade dejansko potalala, tko da mogoče vas lohk neham farbat in rečem, da nagrade NI, lahko se pa fino mamo .

Torej. Kaj mam v roki in za kaj se uporablja?