dnevnik

Še neki dni je ostalo za mirovanje, dons je zadnji dan v letu, al kako. Sej bi napisala tkole… Na novega leta dan smo šli z Ušeskom… ampak ne vem, kva je to za en dan Novega leta dan, a je to en dan prej al pol, kokrkol, kar hočem povedat je to, da smo šli dons zjutri z Ušeskom k veterinarju, ker če gre kej kdaj narobe, pol je res najboljš, da gre za kak praznik al pa kej tazga. Čeprav dons je blo v bistvu še idealno, ker je zadnji dan, ko naši veti še normalno delajo, kje dobit prvo pomoč za pujska čez nov let pa še nism pogruntala. Nazadnje, ko sm z Gubčkom letala k enmu od dežurnih, je Gubčka obtožil, da ma psevdovagino in revež je zgubil posvojiteljico, ker baje take lukne tale dežurni vet še ni vidu in una posvojiteljica se je valda usrala in jst sm dubla še enga pujsa za še par mescev do oddaje v končni dom in Gubček je pravzaprav takrat dobil ime.

No, kokrkol. Pustmo vete, glavn, da nam je ušesek za nov let podaril še neki skrbi pa minus 30 eurov.

Ušesek ma bolan uček, na srečo sm mu že včeri dala antibiotik pa je dons že bistveno boljš, ampak smo dobil svežo dozo zdravil in navodila. 4 tedne ga bomo matral, revčka mojga. Mogoče se je kej zabil v uč, vglavnem, ma ulkus, kar boli. Bogi Ušesek.

Drugač sm pa pekla piškote pa svojo drugo potico v življenju. Moja druga potica v življenju je ratala supr, tko kot mora, a ne. Mora bit zlo nafilana, debela, pa čudn mora zgledat, pa je taprava. Moja je spet taprava. Bučka mi je, jasno, spet pomagala pri peki, njej so vsi izdelki dost dobri, da se jih pomatra pojest. Ker je pri očetu doma čez noč (ko je bla v varstvu) s smrekce mojstrsko pojedla čokoladne banane, so bli piškoti brez čokolade (ki so bli povrh tega še celo legalno pridobljeni) pravi balzam za njen prebavni trakt (ki ji že zlo dolg blazno supr služi, morm povedat in trkam trk trk trk).

Doma ns je obiskal tut Dedek mraz. Mam nov povšter, ker je Dedek mraz slišu, da me vrat boli, pa Dedek mraz je reku, da rada kuham pa mi je prnesu tut eno ful dobro knjigo o azijski kuhi pa je slišu tut, da me dostkrat zebe, pa mi je stisnu še en šal pod smrekco . Zgleda sm bla zlo pridna letos.

Dons pa novoletne karaoke!

Na splošno mam možičkoslavčka sicer doma od petka, ampak dela. Je v službi tut čez vikend, tko da je nekak skor kokr da ga ni, sam boljš. Zato sva si včeri dopoldne z Bučko sposodili očita za na trg pa mal po mestu. Je blo lepo, sonček pa lih prav sveže tut za Bučko, da je blazno dobre volje. Na trgu sm si tokrat privoščila tulipančke (in sm toook srečna, da so že in bi jih mela fuuuuul, ampak so kr dragi) pa pujsa sta dobila radič. Druzga nič. Pol smo šli čez mesto, v pasjo štacuno po seno in vsak na svoj konc. Jst sm jo pol odšvinglala še v maxija po dve vrečki, da sm razveselila svojga psa. Ker namreč obožuje vrečke (na trgu npr mora čist vsaki babi vtaknit butaro v vrečko). Vglavnem, kupila sm sarme in zgleda so lepo dišale.

Pol sm preoblekla pujska in ratal mi je celo Vilju sorazmerno dobro spedenat nohte! Tamal vrag je namreč čist zaljubljeno skakal v moje naročje in ker me je grizel v noge, sm ga lepo vsakič dala dol. Un pa spet k men v naročje. Pa ga dam dol, pa un spet hop gor. In tko naprej. Kaj mu je blo pa ne bi vedla. Vglavnem, pol sm pa rekla, no srček, da te vidmo zdej… sm šla po škarje, si nadela dvojno rokavico, ga zagrabila za njegovo zvijajoče se telo, mu dala radič v gobec in mu pošišala nohte. Težko je blo, ampak je šlo.

Kaj sm še počela… ja, skuhala sm, pa itak, da sm nardila tut princes krofke, ker se pač nism mogla upret uni škatli v maxiju. Ko sm jih filala s kremo sm pojedla vsazga, ki je nesramno odstopal od povprečja in je bil manjši od bučkine pesti. Ham, pa ga ni blo več. Za znoret, jst pa sladko. To je res za znoret…

Zvečer sm gledala kako na hrvaškem plešejo zvezde, ker mi je všeč ta oddaja, in sm se veselila, da bom čez dober mesec sedela v Scali in drgetala od vzhičenja. Ker namreč 28.decembra greva s Petrom v Scalo gledat Bajadero in v petek sta prišli karti po pošti in jst sm čist paf od sreče. Plesala bo pa ena tok lepa, da … sej ne vem kaj… Strašansko se veselim, sm že vsem povedala. To je letošnji dedek mraz. Najlepšejši. Sm pa dons dopoldne na črnogorski tv našla eno oddajo o baletu. Mislm, črnogorci jo majo, mi pa ne. Sej bi bil res čudež, če bi naša nacionalka kdaj kej tko perverznega dala na svoj program, res. Aja, sori, sej je res bil enkrat lansko leto ob ene 23ih zvečer en balet. Al je blo predlanskim? Vglavnem, pri nas se ne počne ama nč za popularizacijo klasike, niti muzike niti plesa. Res bedno.

No, kokrkol, še en vikend je mim. Popoldne sm tekla, to sm že povedala,  berem un mali otok, pa mi gre bolj slabo, ker sm preveč zaspana zvečer pa tut sploh ne vem, kako bi knjigo držala bolj stabilno v rokah. Skoz mi nekam postran pada, ta format mi res ne potegne najbolj. Sicer pa… hodim na pump, računam, da bom čez en cajt tut to knjigo obvladala. Ampak jutr bom pa za tricepse res dala samo po eno kilo na vsako stran, majke mi. No, tok mimgrede.

Za konc pa par facic moje sivolaske.

Na prvih dveh fehta, na eni vam razkriva skrivnost našega pomivalnega stroja, na ostalih je pa sam mal butasta .

No, tko, jutr je pa nov teden. Novi časi.

Aja, sm pozabla povedat, da mata Vili pa Ušesek zdej blazno rada banano. Sta nadvse hecna, ko jo papata iz moje roke pa cmokata in se kremžita. Vili je drgač prava svina, grize. Me je lihkar. To je problem, če je pujs tko razvajen od malih nog. Seveda, ko je bil tko bogi bogi, ko je bla pa njegova mamica tko boga boga, iz ene štale, kjer je blo milijon pujskov in so jo posvojili brejo in itak je bil pol ta mladiček njen tut tko bogi bogi, da so ga vsi razvajal že od prvega dne, ko je glavo vn pomolil. A ne. In pol je ratu en razvajen pujsji pezde. In jst sm ga šla posvojit, hudiča. Še dobr, da svojim pujsom jst puščam, da razvijajo svoj karakter in nimam nekih pričakovanj, kako se mi morjo vsi apatični pustit po rokah vlačit. Če se nočjo, se pač nočjo, majo vso pravico, da so samosvoji. Sam, da grize, prekleto ščene mejhno… Počas bom za striženje njegovih nohtov rabla pomoč ene par tehle delavcev s fasade, ki jih mamo polno okol hiše trenutno. Šment. No, Ušesek se pa rad crklja, na srečo ne v nedogled.

Ja, moji pujsi…

Ampak res. Če bi uporabljala izraz majko mila bi ga zdele zihr. Majko mila, bi npr rekla, kva klinca mi je blo treba ob devetih zvečer se spravt it pospravljat?! Pa majko mila, npr., ne sam mal pospravljat, ampak tko do konca pospravljat…

Pot me je vodila najprej v preoblačenje pujskov. To je že trajal, k pr norcih, ker sem vmes še en film mal pogledvala. In pol, ja, pol, ko sem pa ob ene pol enajstih kot poblaznela lovila Vilija po stanovanju, ja, takrat bi pa definitivno ene sto majk milih prišlo na okus. Sam jst, na žalost, v takih trenutkih uporabljam čist ene druge izraze. Take, da bi mi jih Vili, preklet prasc, komot zameru. Kot žajfa je, ta pezde. Smuka med najbolj nemgoče reže, sem se metala za njim kot en butl, ga bezala izpod kavča, povsod se mi je limal seno pa žaganje, po obrazu, laseh, obleki… fakof, ta pujs je ubrisan. Pa v resnic je bla ura pol enajstih zvečer in v resnic ni blo še nič pospravljen. Sam Vili je bil preoblečen. Pa nasprehoden.

Pol sm se zagnala, vsa polna elana, od ne vem kje se je uzel (mogoče, če bi se ponavljal, bi si dala kr mal ščitnico pregledat - na srečo se to ne ponavlja ) delat naprej. Ušesek je zarad ljubga miru pristal med svojo toaleto kar v kopalnici, ker njega je pa še stokrat težje ujet kot Viličnika. Pol pa pranje, sušenje, pospravljanje kuhinje, dnevne, perila, spalnice, obešanje, ja, jebela, a veš, da me je na konc že mel, da bi šla še likat?! Aja. A sm povedala, da sm bla dons do sedmih v službi, da sm delala kot neumna in da je ura pol enih, pa sm še budna k pr zajcih?

Ampak… ampak… bo pa pasal se zdejle umit pa v svežo postlo! Bučka je pridna, to je tanajbolj taglavn in jutr je sobota.

Ampak smeti (večina je od pujskov, itak) bo pa jutr en od mojih služabnikov nesu vn. Zdej sm, kr nalepem, mal utrujena .

(en človk bi lahko reku, da je vroče, a ne?)

Včeri sem tko fajn zabušavala, tko fajn. Sem brala kot podivjana, naravnost uživala sm v brezdelju (no, sej sm brala, ni blo čist brezdelje), z Bučko sva se raztegovali po fletu mal tuki pa mal tm, čudovito. Fajn je, da tako obdobje ne traja dolg, ampak en dan tkole sred tedna pa paše. Posebi, ker sm se res veselila prebrat debeli Vrt in sm ga prebrala in sm bla pol kr mal začarana. Tko lepa knjiga se mi zdi, tale Vrt. Sm se mal navezala na Elizo, priznam. Rose, po drugi strani, mi je bla pa zoprna. No, kokrkol, čudovitih 645 strani.

Popoldne se je vrnil petrček domov. Pa se mal veselimo vsi skupi snidenja, mal čvekava, mal se hihitava, nakar obnemiva, s takimi mal tupimi pogledi, zadovoljnimi ampak mal v zadregi. Oba. Pa prav Peter A bi mela kej proti, če bi jst vzel knjigo? Pa pravm jst Joj, hvalabogu, jst že komi čakam, da nadaljujem z branjem! In pol sva tko ibr ibr ibr zadovolna vzela vsak svojo knjigo pa se vrgla na kavč in braaaala. To je blo tko luštn.

No, zdej, ko sm že pri anekdotah, lahko povem še, kako so mi včeri žvali pojedle zadnji jabuk in kako je tokrat men (namest Bučki) ostal ogrizek. Torej. Sm jedla nektarino (zdej boste rekl kva ma pa nektarina zraven?). In Bučka ni vedla, da je nektarina, je mislna, da jem jabuk (no, to ma nektarina zraven, vse!). Ona vedno dobi ogrizek, to je tak ritual (sej vem, bogi ps, ga z ostanki futramo). No, pa jst lepo obglodam peško od nektarine in Bučka vedno bolj debelo gleda, sline ji curijo, bolj ko ji jst pravim, da nektarina ni jabuk, bolj ona bul. Razlagam vse, kako je ta peška zanjo nevarna, una pa sploh ne šteka, bul. Odložim prekleto peško, seme nesporazuma, na mizo, Bučki se je kr rolal, kva zdej, dej mi moj ogrizek, to ni prou, vedno ga dobim, ogrizek, ogrizek… Jasno mi je s svojimi očmi zabila kol v srce, joj, boga Bučka. Boš dubla mal jabučka, seveda. Vzamem svoj zadnji jabuk, ga odrežem pol za Bučko, ji ga dam (ampak njej to nekak ni… ona bi raj ogrizek, kokr je rutina!). In pol wiiii wiiii wiiii, midva tut, midva tut… OK, evo še za vaju vsak četrt. Na konc so se uni trije vsi neki zmdroval (pujsa nista lih tahuda ljubitelja), men je pa ostal ogrizek jabčka. Kar je prav, da enkrat vidmo tut mi, kok naše žvali trpijo. V stanovanju, pa to. Pa sej se mi jabuk itak ni jedu.

Tole je pa Vili na zadnjih nogah. To obvlada.

Sej nism lih najbolj razpoložena za pisanje ta trenutek, ampak se mi bo preveč nabral, zato…

Jutr zjutri grem za 3 dni v mesto B, če je včas treba je treba. Zadeve so tokrat velik bolj zanimive kot moje rutinske B sestankovalnice, zato ne protestiram tok hudo. Samo ob petih že odrint od doma, to me mal boli… pa letala ne maram. Ura pa pol do tja me čist ubije. To se vleče k čreva, ta vožnja po luftu. Ne maram. Gužva v službi pa tut za znoret. Vse na kupu je tokrat.

Dalje. Petek…

… pokopala sva Melhijadka, zraven Pipija. Picek moj mali. Ta pujsek je bil najboljši. Prijazen, miroljuben pujsek je bil. Sem mirna, da ni bil bolan, da ni blo nasilnega hranjenja, vseh sorta antibiotikov, špric in hiranja. Zdej mam doma še dva pujska, Vilija pa Ušeska. Murči pa Pipica sta se po dolgem času preselila nazaj, domov. To potezo sem planirala že neki časa. Melhi me je presenetil in Vili je ostal sam v sobi. Zato sem mal pohitrila postopke, da ne bi Vili sameval. Zdej sta oba v dnevni. Zdej mam samo še dva pujska.

Spet doma, Pipica pa Murček

Sobotni DM tek…

… mi je uspel. Dva kroga sem spacala skupi, klanci so mi še vedno čist ubitačni, no, v tadrugem krogu še najbolj. Za 6 al pa 7 minut sem popravla svoj rezultat na 10 km, kar sem bla hudo dobre volje. Zadnja dva kilometra sem gledala na uro pa si mislila, da klinc, zadnja bom itak, ampak bi pa vsaj mal prtegnila, da bom kej boljša kot ponavad. In sm prtegnila. In sm prišla v cilj v uri pa 14 minutah. Blazno zadovolna sm bla sama s sabo to soboto, to pa res. V drugi krog sm šla nasmejana in v cilj sm prišla nasmejana. To je moj napredek.

Sobota se je pozitivno tut nadaljevala, kar je edino pravilno, če se je že tko začela. Smo šli z Žarkotom iz Sarajeva po lublani, pa mal jest pa pol sm dobila nov parfum.

Piknik na terasci…

… je bil v nedelo, ker smo praznoval Markov rojstni dan. Je blo zlo fajn.

Vreme je blo super…… za jest je blo dobro zastraženo… … po jedi je blo treba še mal trikcov izvajat… … pol je blo pa treba počivat, ker je to edino pravilno… … al pa spremljat formulo in vreme v kanadi… . Dan se je počas iztekel pod žarometi fuzbala in vremena v kanadi in je blo. Fajn je blo.

Knjiga…

… prebrana, Izgubljeni fant. Sej ne, da bi mela po novem blazno rada ljudi kar tako, ampak postajam pa bolj senzibilitetna do njih, nas. Že neki cajta opažam, da mi ni čist vseen, da sm bolj prijazna do njih (sebe?) in da mi, predvsem otroci pod režimi zlorabe, pridejo mal bližje. Zato mi je ta knjiga tut velik pomenila. Seveda morm pa zdej poiskat prvi del.

No, za nad mesto B bom vzela npr… npr… Orakeljsko noč. Da jo vidmo.

In, aja, dons zjutri sm tut tekla. Zdej je po planu že peti teden.

Lepo pančkaj, pujsek moj.

[Show as slideshow]

Pipica pa Murči

… najbol sveži TelePujski!

[Show as slideshow]

A so lepi? Pravilne odgovore sprejemam med komentarji!